Bukov nasad

Evelyn se je počasi, skoraj zasanjano sprehajala po ozki potki od pokopališču, kar jo sploh ni motilo, kvečjemu pomirjalo. Vedno je bila po svoje "čudna" in za razliko od večine ljudi, je prosti čas preživljela blizu pokopališča za sprostitev, saj jo je fasciniralo takratšno vzdušje in tišina, hkrati pa občutek nemirnosti, neke vrste tih adrenalin, strašnost. Potka po kateri je hodila je bila popolnoma prekrita z listji, travo in marsikaterim plevelom, zato tla sploh niso bila vidna, a nekako je Eve bila danes preveč zasanjana, da bi sploh pazila kam hodi. Sem je večkrat prihajala, ko je imela o čem za razmišljat ali pa si je le želela še večje samote, kot jo je že doživljala. Ta hladen decemberski dan, pa je bil kot popolnoma za to. Ob hladnem sunku vetra je močneje stistnila roko okoli ramen, ko pa je le ta prenehal, pa jih je spet spustila v tople žepe, novega bež plašča. Njeni koraki so bili lahki in natančni, a ne dovolj, ko je z desno nogo butnila ob večju kamen na robu potke in padla na kolena. "Aucch!" Se je trudila reči malo tišje, a je bila očitno še preveč glasna, saj je očitno pritegnila pozornost nekega mladeniča nedaleč stran. Sprva ni mogla ustati, po nekaj neuspelih kratkih poskusih, pa je obsedela na tleh in se prijela za boleč gleženj. "Pa to se lahko samo meni zgodi!" Si je jezno zamrmrala in pričela stiskati boleč del gležnja, v želji, da bolečina izgine.

((Nick ))

Nick je bil s hrbtom naslonjen na drevo, roke je imel prekrižane na prsih in oči je imel zatisnjene. Večina bi mislila, da spi ali pa je z njim nekaj narobe,a Nick je samo prisluškoval zvokom narave in misli so mu hitele, a za več kot miljoninko sekunde se niso ustavile. Tako je hkrati mislil na vse in na nič. To njegovo početje ni imelo nikakršnega drugega učinka razen tega, da se je popolnoma umiril.
Hladen decemberski veter je občasno zapihljala, a Nick ga skoraj ni čutil. Vse v okolici je bilo mirno, razen nekega novega šumenja, ki pa je bilo lahkotno in Nick mu ni namenjal kakšne večje pozornosti. Ko se je šumenje počasi približevalo pa je odprl oči ravno v trenutku, ko je dekle le nekaj korakov vstran od njega z nogo zadela ob kamen ter padla po tleh. Poizkušala je prekriti bolečino, a ji to ni najbolje uspelo.
Nick se je posmehljivo nasmehnil, ko je obsedela na tleh in rekel "Ali si kaj izgubila ?"
Še vedno se ni premaknil iz svojega mesta ob drevesu in dekletu tudi ni ponudil pomoči. Samo opazoval jo je in razmišljal, če mu bo mogoče prinesla kakšno korist.
"Ali ne veš, da je nevarno hoditi tukaj? Pravijo, da se tukaj dogajajo čudne stvari in tale kamen je bil gotovo kako začaran" se je spet ponorčeval iz nje, a izraz na njegovem obrazu se ni spremenil. Ni se trudil z očarljivimi nasmeški, ampak je samo hotel za nekaj trenutkov dražiti dekle. Zanimalo ga je kako bo reagirala.

Ko se ji je fant posmehljivo nasmehnil, je Eve za trenutek pozabila na bolečino v gležnju, zresnila obraz, dvignila desno obrv ter ostro dejala "In kaj to tebe briga?" Kam so izginili današnji đentlmeni? je pomislila, ko je opazila, da se ne bo niti premaknil, da bi ji pomagal ustati. Nato ga je premerila, zamaja z glavo in se posvetila svoji poškodbi. Nežno in s hitrimi, natančnimi gibi si je popravila odpet črn škoren in namestila krilo, nato pa se počasi povzdignila in pri tem skoraj padla nazaj na hladno zemljo, vendar jo je zadržala veja drevesa za katero se je prijela.
Pri naslednjem stavku je opazila sarkazem v njegovem glasu in če je kaj šlo Eve na živce, je bilo vsekakor norčevanje. Nikoli ni bila pridna, nedolžna in uboga punčka, zato je sovražila, če jo je kdo gledal na tak način, ki je zanjo pomenil tudi poniževanje. Jah, kar se tiče ponosa je bila precej občutljiva. "Kaj potem takšni mamini sinčki kot si ti počneju tukaj?" Je dejala z nevšečnim ostrim glasom in ga zaničevalno premerila, hkrati pa poskušala ohraniti ravnotežo na obeh nogah, saj je bila bolečina neizbežna. Res da ji je tip pred njo šel grozno na živce, a vseeno je bilo na njem nekaj zanimivega. Mora da je ta obraz... si je zamišljeno rekla in se zagledala v resen obraz sogovorca. Pri tem pa se trudila biti čibolj diskretna. Na njem je bilo nekaj zanimivega, kar je Eve prepričalo da je ostala in ni le hladno odkorakala. Res je, da ji je možnost samozavestnega odhoda odvzel ranjen gleženj, pa vseeno bi nameravala ostati. Poskušala se je zbrati in prenehala dobesedno buljiti vanj, nato pa vzvišeno dejala "Če že nimaš drugih manir, se znaš vsaj predstaviti?" ter si popravila dolge skodrane lase.

Z užitkom je opazoval kako ji ni bilo všeč njegovo zbadanje in posmehovanje. Vse to je bil samo še en razlog več, da je ostal v njeni družbi. Na njeno vprašanje "Kaj potem takšni mamini sinčki kot si ti počneju tukaj?" se je spet posmehljivo nasmehnil in tokrat se je za trenutek zazdelo, da se je na njegovem obrazu pokazal čisto pravi nasmešek. A že naslednji trenutek je bil na njem samo posmeh.
"Takšen mamin sinček kot sem jaz, straši takšne očkove punčke kot si ti. Te je že strah?" Opazoval je njeno pobiranje iz tal in opazil znake bolečine na njenem obrazu. Menil je že, da se bo odpravila mimo njega, a se je odločila ostati.
"Manire so preveč cenjene po mojem mnenju. Od njih nimaš nikakršnih koristi, če se ravnaš po njih v takšnih nepomembnih trenutkih." je rekel ter jo opazoval. Stala je rahlo nestabilno, še vedno jo je verjetno bolel gleženj in opazil je vzvišenost na njenem obrazu.
"Ampak ker nimam kaj bol pametnega početi ti bom zaupal ime. Ime mi je Nick." je rekel in za trenutek utihnil nato pa dodal "Če si ti že obsedena s temi manirami, pa mi povej še svoje ime."
Ni vedel kaj naj si misli o njej. Bil je skoraj prepričan, da ni na strani svetlostrancev, a tega ni mogel zagotovo vedeti. Prav tako je dvomil, da je ena izmed neumnih ljudi, ki ne vedo kaj se okoli njih dogaja. A hkrati ni dajala vtisa, da bi spadala na temno stran.
"Kaj torej počneš tukaj? Tole ni ravno mesto za tvoje nočne sprehode."

Užitek na njegovem obrazu je bil več kot očiten. Bil eden tistih ljudi, ki ji Eve ni prinesla a so jo na nek način privlačili. Mogoče ravno zaradi tega, ker je bila tudi sama takšna ali pa se je vsaj trudila biti. Na ustnicah mu je neprestano ležal posmehljiv nasmešek, katerega je velikokrat nadela tudi sama a v tej situaciji ji ni bilo do česa takšnega. Na njegov rahlo zbadajoč odgovor je jezno priprla oči in brez premora odgovorila »Tresem se.« Nato pa prekrižala roke na prsih na ga pogledala direktno v oči. Ni človek je pomislila in na ustnicah se ji je narisal radoveden nasmešek, kakor vedno, kadar je šlo za stik z pripadniki drugih ras, enostavno jih je lahko prepoznala. Stopila je nekaj korakov bližje in pripomnila »Potem očitno ne znaš preceniti pomembnost trenutkov.« Vendar namesto užaljenega pogleda je tokrat ohranila nasmešek. Vedela je, da bi se lahko takoj sprla z njim in odšla dalje a tega ni želela. Želela je zvedeti kaj je, kdo je, definitvno je v njenih očeh deloval nenavadno in posebno, to pa jo je privlačilo. Preslišala je drug del govora o manirah in dejala »Evelyn.« Ter mu ponudila roko. Bila je prepričana, da je ne bo sprejel, zato je le še tišje dodala »Saj vem da nisi spoznam z manirami, a tudi to je ena izmed njih.« KO jo je vprašal kaj počne tukaj, se je nasmehnila in zamišljeno pogledala okoli sebe »Ti delujem kot nedolžno, ubogo dekle? Potem slabo ocenjuješ ljudi.« Zdaj je bila prepričana, da je ni svetlostranec, zato se mu je želela še nekoliko približati »Skoraj vsak večer sem tukaj in še nikoli te nisem opazila. Smem zvedeti vzrok tvojega prihoda?« spet ga je pogledala naravnost v oči, kar je ljudi po navadi zmedlo, ter počakala na reakcijo.

Počasi je tudi dekle sprejelo igro in njegovim opazkam ni namenjala pravelike pozornosti. Ko je izgovorila svoje ime, nekako ponosno in vzvišeno se je Nick v sebi nasmehnil. Punca ima pogum, to ji moram priznati je pomislil ob njenih besedah. Bila sta popolnoma sama in kaj hitro bi lahko kaznoval njene besede. Zdelo se mu je, da ve toliko o vampirjih in ostali golazni, da se zaveda, da bi lahko bil eden izmed njih tudi on. A očitno je ni bilo strah.Mogoče pa ima kakšno presenečenje skrito v rokavu je pomislil in zgolj z namenom lastne zabave nadaljeval pogovor.
"Stresel bi ti roko, pa ne vem kje vse je bila! Nočem si omazati svojih rok!" je spregovoril z ledenim glasom nabitim s posmehom in ironijo. Tako je še vedno stal na svojem mestu in zgolj opazoval Evelyn.
"Pravzaprav res deluješ kot ubogo nedolžno dekletce." je spregovoril, čeprav se je zavedal, da ubogo dekletce vseekakor ne bi nadaljevalo pogovora z njim, temveč bi steklo domov. "Nisem prepričan, da slabo ocenjujem ljudi, ker prvi vtis le redko laže. In čeprav si mogoče misliš, da si močnejša kot izgledaš, dvomim, da je temu tako. Mislim, da bi te lahko kar hitro prestrašil..." za trenutek je predahnil kot da resnično primišljuje o tem nato pa le spregovoril " Ampak te ne bom. Nočem doživeti glavobola od tvojega kričanja."
Njen pogled naravnost v oči je verjetno zmedel mnogo ljudi, a njega ne. Zrl je nazaj v njene in vedel, kaj prazaprav hoče od njega. Punca pa menda res ne misliš, da ti bom izdal zakaj sem tukaj? Moji razlogi so samo moji!
"Nisi me mogla srečati, ker sem v Sunnydale prišel šele danes. Pravzaprav me zanima, če mogoče veš za kakšen kraj kjer bi se lahko nastanil? Mislim, da bom tukaj ostal kar nekaj časa." še vedno ni odmaknil pogleda iz njenih oči in zanimalo ga je če bo to prva storila ona." Všeč mi je vreme, zato bom gotovo ostal še vsaj nekaj časa."
Zopet sarkazem v njegovem glasu, ki nikakor ni mogel biti spregledat. Vreme je bilo v Sunnydaleu naravnost obupno. Mraz in megla ter neprestan dež sta jezila tukajšne prebivalce, a Nick se je na vreme preprosto požvižgal. Tukaj je imel pomembnejše opravke, a najprej je moral izvedeti več o temni strani.
"Povej mi, se tukaj sploh dogaja kaj zanimivega? Veš mogoče za prostor, kjer bi lahko našel kakšno bitje katero bi lahko pretepel. Vsa ta negativna energija, ki se nabira v meni mora počasi priti na plano. Kakšen vampir bi bil kot naročen."
Ni vedel kako naj drugače izve, koliko Evelyn sploh ve o dogajanju v Sunnydaleu poleg tega ga je zanimalo, če mu lahko pomaga priti v stik z tukajšnim podzemljem, ki bi naj bilo po njegovih informacijah v razsulu.