Hiša Summersovih

Preden je vstopila v hišo, je nekoliko postala na verandi pri zadnjih vratih; Dawn je obljubila, da bo prišla hitro domov, ker sta imeli v namenu gledanje nekega smešnega filma in prežvečevanje treh različnih pic iz iste picerije. Toda ker je na pokopališču po dolgem času naletela na skupino vampirjev, ki so iskali težave, se je seveda zapletla v manjši pretep, ki je trajal dlje, kot je pričakovala. Prepričana je bila, da njena sestra ne bo najbolj navdušena nad njenim zamujanjem, saj se je film navsezadnje že začel - prav nič ji ne bi zamerila, če bi njena sestra že sedela za televizijo, jedla pico s šunko in se smejala ob zabavnih prigodah. Upala je samo, da ji ne bo zamerila ali karkoli takega. V zadnjem času sta se precej zbližali, a kljub temu se ji je vedno zdelo, da ne preživita dovolj časa skupaj. Danes bi ga naj, pa je Buffy bolj ali manj uničila načrte. Zajela je sapo in pritisnila na kljuko zadnjih vrat ter vstopila v kuhinjo, kjer je vladala tema, toda skozi priprta vrata dnevne sobe je v kuhinjo sijal bled odsev svetlobe, ki je utripala. Najbrž televizija. "Dawnie?" je zaklicala Buffy in slekla plašč ter ga odložila na enega izmed stolov, nato pa se odpravila v dnevno sobo. Očitno je sestra, ki je uživala v udobnem kavču in jedla pico, kakor je Buffy tudi pričakovala, ni slišala, zato je še enkrat ponovila: "Hej, Dawn." Počasi se ji je približala, da bi se prepričala, če sestrica morda ni popolnoma besna. Furije zagotovo ni bilo začutiti, a kljub temu je Buffy predvidevala, da Dawn ni prav, da takole zamuja. "Na pokopališču sem srečala skupinico z našpičenimi zobmi in spačenimi čeli," se je nasmehnila in se tudi sama ugreznila v udoben kavč, zraven svoje mlajše sestrice. "Ne zameri, ker zamujam, morala sem poskrbeti za te ljudi. Sicer pa je to tako ali tako največja akcija v zadnjem tednu, četudi so bili vsi popolni bedaki.." se je zagovorila, nato pa glavo naslonila v naslonjalo kavča in pogledala Dawn. "Oprosti, ker zamujam." je iskreno dejala in se ji v upanju nasmehnila.

[Dawnie, sis'? ]

Nestrpno je že vsej desetič v zadnjih treh minutah pogledala na veliko stensko uro in znova zavila z očmi. ´Popolnoma podobno Buffy, da takole zamuja!` je jezno pomislila in se odločila, da se bo kar sama odpravila pred televizijo. Konec koncev ji ni bilo potrebno zamuditi filma, če bo to storila Buffy! Na srečo je bil vsaj raznašalec pic hiter in Dawn mu je hitro plačala nekaj denarja in se odpravila na kavč. Vzela si je še njen najljubši sok pomarančnega okusa in se udobno namestila, da bi si lahko v miru ogledala film, ki se je že začel predvajati. Upala je, da bo njena sesta prišla še pravi čas in, ker se to ni zgodilo se je filmu preprosto posvetila kar sama in se ob tem tudi pošteno nasmejala.
Bil je res nadvse zabaven in prav zares ji je bilo žal, da Buffy ni mogla biti z njo. "Me prav zanima kaj jo je zadržalo!" je zamišljeno rekla in se raje znova posvatila filmu. Po kakšnih petnajstih minutah je v kuhinji zaslišala korake in kmalu za tem tudi glas njene starejše sestre. Tokrat je bila kar precej jezna, da tako zamuja in zato je njen prvi pozdrav preprosto ignorirala in še naprej buljila v zaslon. Ravno, ko bi lahko preživeli več časa skupaj mora ona vse uničiti. Takšne stvari so j vedno zelo ujezile, ker je bila kljub vsemu samo najstnica in včasih ni bilo tako preprosto kontrolirati svojih čustev. Kljub temu pa se je pri drugem pozdravu leno obrnila proti njej in jo prestrelila z ubijalskim pogledom. "Živjo Buffs" je sarkastično rekla in ji poslala prislijen nasmešek. Nato je slišala tudi njene ostale besede in zavedala se je, da res ni mogla priti prej. Hotela se je še malce kujati, vendar jo je preprosto premagala žeja po druženju in malce se je omehčala. "Je že v redu." je počasi rekla in se ji tudi nasmehnila. "Res ne vem kaj bi svet počel brez tebe!" je nato še dodala in se zasmejala. Navajena je sicer bila, da bi ji zdaj veliko bolj zamerila in najbrž bi se pred nekaj meseci sedaj že prepirali. Tokrat pa tega pač ni hotela in tako se je poskušala malce obvladati. "Vseeno pa bi se lahko danes malce izogibala težavam in vsaj poskusila priti domov pravi čas!" je nato rekla, ker vsega pač ni mogla držati v sebi. Kljub vsem poskusom je bila namreč še vedno malce jezna in čeprav je vedela, da tega njena sestra ni storila zanalašč ni hotela popolnoma popustiti.

[Sem že tukaj ]

Sarkastičen ton v sestrinem glasu je dobesedno izzival nov prepir, toda tega ni bila sposobna, ne danes. Navsezadnje je imela na glavi veliko buško, ker jo je eden od vampirjev zabrisal v nagrobnik, zraven vsega pa je bila noro utrujena zaradi vsega na družabnem področju v življenju. Ravno zato si je toliko bolj oddahnila, ko se je Dawn počasi zmehčala in ji očitno oprostila, kljub temu, da je bolj ali manj uničila delček njunega druženja. Toda po drugi strani ni bilo nujno, da ga je že konec - navsezadnje je bil vikend in nočnega bedenja za sestro tako ali tako ni nikoli omejevala do neke ure. Vedela je, da bo Dawn tako ali tako šla spat takrat, ko bo dovolj utrujena, sicer pa je je velikokrat zmanjkalo kar pred televizijo. "Najbrž bi se valjal v kaosu," je narejeno egocenrtično dejala, nato pa se nasmehnila in ošinila dogajanje na televiziji, kjer je glavni lik pravkar govoril trapast monolog, ki je bil - vsaj njej osebno - blazno smešen že samo zaradi svoje neumnosti. "Hja, res oprosti, Dawnie," se ji je nasmehnila z grenkim priokusom, ker je bilo očitno, da je ni želela razočarati. Svojo sestro je imela navsezadnje najraje na svetu in nikakor ni bilo prav, da jo je pustila čakati. Izgovori, kot so itak je že navajena, so bili dobesedno kruti. Ne, Dawn si je zaslužila najlepše v življenju, četudi je bila sestra izganjalke. "Res mi je žal, Dawnie," je že stotič ponovila. "Ampak ni nujno, da se najino druženje zaradi tega uniči, kajne?" je dejala in se pretegnila. "Kljub vsemu sem čisto v formi za gledanje smešnih filmov s teboj. To je moj hobi." Nasmehnila se ji je in se preko Dawn stegnila do mizice, na kateri je bila škatla in v njej pica. Vzela si je kos in se udobno namestila v kavč ter se za nekaj trenutkov prepustila filmu. Očitno je šlo za bolj staro komedijo, toda igralcev ni poznala. Kljub temu se je že v nekaj trenutkih skorajda zadavila s pico, ko se je, ravno ko je jedla, zgodil eden od najbolj komičnih prizorov, kar jih je kdarkoli videla. Ko je prišla k sebi, se je končno spomnila nečesa nenavadnega. Pogledala je Dawn in vprašala: "Ali Willow ni doma? Mislila sem, da bo danes tukaj." Skušala se je spomniti, ali ji je rdečelasa prijateljica omenila, da kam gre, a ni se mogla spomniti česa specifičnega. Morda je bila z Gilesom v Magic Boxu, kjer je Giler pripravljal novo otvoritev trgovine in obljubljal izobljšave?

Tiho jo je pogledala in v trenutku ji je bilo jasno, da tokrat Buffy misli popolnoma resno. "Saj je že v redu." ji je odgovorila na njeno opravičilo in se ji tokrat popolnoma pristno nasmehnila. "Normalno, da se najino druženje zaradi tega ne bo uničilo!" je glasno rekla in se zasmejala. Takšna pa je Dawn tudi bila večino časa; nasmejana in živahna. "Jaz bi že skoraj lahko rekla, da sem od teh najinih večorav kar odvisna!" je popolnoma resno rekla in se namuznila. Navajena je bila, da so njuni skupni trenutki minevali sproščeno, čeprav je večkrat prišlo do raznih sesterskih prepirov, ki so bili nujno potrebni, da jima ne bi bilo dolgčas. Tako je čas hitro mineval medtem, ko sta se z Buffs kot zmešani kar tresli od smeha pred televizorjem. Komedija je bila zelo stara in vendarle se je Dawn zdela za umret smešna in zabavna. Nato pa je zaslišala tudi Buffy in za trenutek umaknila pogled iz televizije. "Wilow? Mislim, da je danes še nisem videla!" ji je počasi odgovorila in se tudi zamislila, če slučajno njunega srečanja ni pozabila. Vendar pa je bila res skoraj prepričana, da njune prijateljice danes še ni videla. "Pa tudi rekla ni, da bi kam šla!" je nato še začudeno dejala. Konec konec pa to ni bilo tako zelo nenavadno, ker je bila lahko tako rekoč kjerkoli in zagotovo je dan preživljala kje zunaj. "Morda pa se je danes odločila ostati zunaj malce dlje!" je svoje misli izrekla še na glas in pogledala svojo sestro. "Razen, če je tebi povedala za kakšne opravke, ki jih še mora postoriti?" jo je nato z zanimanjev vprašala in jo radovedno pogledala. "Morda pa je skupaj s Taro ali Gilesom!" je nato še rekla in bila skoraj prepričana, da ima tudi prav. Vsekakor ju najbrž za Wilow ni bilo potrebno skrbeti in sama se je raje znova posvatila filmu. Nato pa se je spomnila, da je v jezi pozabila nekaj vprašati. "Hej Buffy!" ji je glasno rekla, da bi si pridobila njeno pozornost in počakala, da je pogledala v njeno smer. "Danes si se proti tistim vamprijem borila sama?" jo je nato z velikim zanimanjem glasno vprašala.

"Prav imaš," je pokimala Buffy. "Tudi jaz sem vesela, da se lahko družim s teboj." Preden ju je preplavil smeh, se je zalotila pri razmišljalju o času, ko so spoznali, da je Dawn pravzaprav ključ za podor sten med dimenzijami. Kako se je takrat počutila nemočno in kako je pravzaprav bolelo, ko je Glory končno dobila Dawn v svoje roke kar preko Bena, zdravnika, ki so mu zaupali. Spomini so jo popolnoma prevzeli in kar naenkrat je bila spet v Magic Boxu, kjer so iskali načine, da bi Glory premagali - ali jo sploh našli. Kot nož jo je spet urezalo, pa čeprav je bilo od tega že tako dolgo, ko se je spomnila, kako je Giles predlagal, da Dawn žrtvujejo. Za to njena sestra nikoli ni izvedela; ni ji bilo potrebno vedeti. A kljub vsemu jo je še vedno najbolj zaupala Willowinim rokam. Še bolj bi jo najbrž Spikovim, toda takrat še ni vedela, da ga bo čez nekaj dni srečala in da se bodo njuna pota spet prepletla. Spomin jo je vrgel na zmajan stolp, objokano Dawn in zareze v njenem telesu, skozi katere je tekla kri, ki je, kapljico za kapljico, odpirala vrata tujih dimenzij. Svet se je tresel in sijoča energija je žgala v oči, zanjo pa je tisti trenutek popolnoma obstal. Zamrznil. "Dawn, poslušaj me. Rada te imam. Vedno te bom imela rada. To je delo, ki ga moram opraviti.." Ni se najbolj točno spomnila, kaj vse je rekla, preden je skočila v energetsko kroglo, ki ji je hkrati zadala bolečine in jo hkrati ohromila vseh občutkov. "Mislim, da se je morda odločila pomagati Gilesu," je na glas svoje misli izrazila Buffy, ko je ugotovila, da Dawn očitno ne ve ničesar o tem, kam je šla Willow. "Saj veš, ker bo spet pripravil galaotvoritev Magic Boxa in želi, da je vse popolno. In saj sama veš, kako je, ko Giles kaj želi," je nekoliko cinično dejala, a na obrazu vseeno ohranila nasmešek. Spet sta se posvetili filmu, potem pa je njeno pozornost Dawnie spet preusmerila. "Ja, seveda, s kom pa naj bi se šla borit?" se je zmedeno nasmehnila, ker se ni zavedala, da bodo naslednje noči precej natrpane z obiskovalci iz preteklosti; tako z Angelom, kot tudi s Spikom. "Saj veš, da Anya in Xander tako ali tako nimata niti trohice časa za ostale.." .. in najbrž počneta prav zabavne reči v postelji, je svoj stavek v mislih dopolnila, a ga seveda ni posredovala mlajši sestri. Kljub temu, da je bila Dawn že odrasla, se je še vedno počutila ne samo kot njena sestra, ampak na nek način kot njena.. morda varauška. "Willow pa tudi jaz že cel dan nisem videla in kolikor vem, je Giles v Magic Boxu." je še dodala, da se je videlo, da itak ne bi mogla ujeti nikogar, ki bi z njo hotel na lov za vampirji. Enkrat bi lahko s seboj vzela Dawn, je pomislila, a ničesar ni rekla na glas, da ne bi spet v prazno obljubljala, potem pa bi jo strah pred tem, da se njeni sestrici kaj zgodi, premagal.

Videti je bilo, da je Buffy o nečem premišljevala in sama bi lahko prisegla, da je v njenih očeh za trenutek zagledala žalost ali pa morda celo strah. Vseeno pa ni hotela drezati vanjo in tako je tudi ni nič vprašala. "Da! Zagotovo bo nekako takole! Konec koncev Giles zadnje čase res misli samo še na to in prepričana sem, da se je Wilow odločila, da mu malce pomaga!" je z gotovostjo v glasu rekla in se nasmehnila sestri. "Preprosto zanimalo me je!" ji je nato odgoborila na naslednje vprašanje in se malce zamislila. "Enkrat bi lahko s sabo vzela tudi mene veš!" je resno rekla in bila prepričana, da se Buffy nikakor ne bo strinjala. Saj Dawn jo je imela zelo rada, vendar pa je znala biti tudi prav nadležno zaščitniška, ko je prišlo do njene varnosti. Preprosto ni mogla (ali pa ni hotela) verjeti, da je Dawn sedaj že odraslo dekle in da lahko sama zase prav dobro poskrbi! "Kot si sama rekla ostali tako ali tako nimajo časa za takšne malenkosti. Xander in Anya pa se tako ali tako najbrž sama prav dobro zamotita!" je rekla in se zahihitala. Vsi so namreč vedeli, da se njuna srečanja odvijajo predvsem v postelji in morda se ji je samo zdelo, vendar Buffy tega nikoli ni omenjala v njeni prisotnosti. Najbrž še ena izmed tistih njenih premajhna je še neumnosti! Dawn je bila prepričana, da bi se znala tudi sama boriti proti vamprijev, ker se je v času druženja z Buffy in ostalimi naučila mnogo stvari in zagotovo je sedaj vedela veliko več kot so si ostali predstavljali. Kljub vsemu pa je morda malce podcenejvala ostale vampirje, ker je bila prepričana, da jih bi lahko premagala tako rekoč z lahkoto. Najbrž se ji je tako zdelo, ko ji je Buffy vedno pripovedovala o njenih dogodivščinah! "Kateri je bil tvoj najbolj težak boj?" jo je tiho vprašala in jo resno pogledala. To jo je prav zares nadvse zanimalo in za nekaj časa je kar pozabila na komedijo, ki se je odvijala na televiziji.

Buffy se je nasmehnila. "Upam samo, da mu je pripravila začarani napitek za pomiritev živcev. Sem ti že povedala, kako me je zadnjič napadel, ker naj bi vzela njegovo knjigo o demonskih kožnih izrastkih, ki je napisana v latinščini?" se je zasmejala ob spominu na živčnega Gilesa, ki je norel gor in dol po Magic Boxu in iskal svojo preljubo knjigo. Na koncu jo je menda našel v dnevni sobi, prav tukaj na kavču, kjer je sicer ponavadi spal - čeprav je imel danes, kolikor je vedela, namen prespati kar v trgovini; če bo sploh kaj spal in ne bo ves čas samo tekal naokrog in kot tisti človek v neki nanizanki natančno popravljal vsakega predmeta, dokler ne bo vse popolno. Takrat pa se bo tako ali tako zgodilo nekaj, zaradi česar bo Magic Box spet popolnoma uničen, tako, da bo lahko obupani Giles pospravljal še enkrat. "Ja, mogoče," je pokimala, čeprav se je zavedala, da je pravzaprav noče vzeti s seboj. Vedela je, da je preveč zaščitniška in da včasih to do Dawn ni pravično, toda kljub vsemu jo je hotela le obvarovati. Pred čem? Pred pošastmi in demonskimi spakami se je Dawn znala odlično obvarovati. Ne, zdelo se ji je, da jo skuša obvarovati pred tem, da postane takšna, kakršna je bila sama. Navsezadnje ni imela Dawn nobenega poslanstva. Bila je navadna najstnica, ki si je zaslužila čimbolj normalno življenje in s tem, ko je bila ves čas izpostavljena nadnaravnim silam, ni živela nič kaj normalno. Ni hotela, da bi njena sestra na kon cu postala kopija nje same, ker je predobro vedela, kako boleče je, ko ostaneš sam; ona je bila sama. Prijatelje je sicer imela, toda če bi hotela najti koga, s katerim se bi ustalila in ga zares ljubila.. Nikoli ni našla nikogar pravega. Dawn pa si je zaslužila boljše, čeprav se mogoče tega sploh ni zavedala. S tem, ko je hotela postati takšna, kot Buffy, je samo rinila v osamo. "Mogoče te bom res vzela s seboj," je nekoliko bolj zatrdno pokimala, ker se ji je utrnila ideja. Morda bi lahko Dawn pokazala, kako take reči niso prav nič prijetne.. In morda bi se jih enostavno želela ogibati. Čeprav pa je po drugi strani že skoraj umrla zaradi temnih sil, pa si je še vedno hotela na lov z njo. Smešno, ko bi se pa vendar lahko odmaknila.. "Najbolj težak..?" je počasi ponovila in se zamislila. Tukaj je bil boj proti Angelu, ki ji je trgal srce, ker je vedela, da ni od njenega fanta takrat ostalo prav nič.. Pa tudi Faith ni bila majhen zalogaj. Glory je bila prav tako boleča, saj se je neprestano bala, kako in kaj se bo zgodilo z Dawn. In boj proti najboljši prijateljici? Toda tam je na pomoč priskočil Xander.. In navsezadnje Prvi, ki je prinesel v mestece toliko gorja.. "Ko je Angel izgubil dušo.. Takrat si bila še zelo majhna," se je nasmehnila, čeprav je vedela, da je pravzaprav še sploh ni bilo tam. "Boleče se je bilo boriti proti nečemu, kar ljubiš.." je počasi skomignila z rameni. Že dolgo ga ni videla..

Zasmejala se je njenemu pripovedovanju in v mislih si je lahko v živo predstavljala Gilesa, ki kot kura brez glave teka sem in tja. "Res mislim, da bo enkrat zradi te trgovinice dobil še živčni napad!" je med smehom rekla Buffy. Dawn je v njenem glasu slišala, da nad idejo ni čisto nič navdušena in prepričana je bila, da je ne bo tako lahko prepričati. Ni razumela zakaj ne in ravno zaradi tega jo je to tako razjezilo. Ko bi vsaj vedela zakaj je noče vzeti s sabo bi bilo vse lažje. Konec koncev sama ni bila več tisti majehn otrok, ki je bil vsem tako nadležen in bila je prepričana, da bi znala prav dobro poskrbeti sama zase. Nato pa je slišala njen naslednji stavke in oči so se ji veliko bolj zasvetile. Tukaj je bilo namreč slišati, da je že bila bolj prepričana v vse skupaj in sama bi si resnično želela oditi z njo vsaj enkrat v svojem življenju. "Držala te bom na besedi!" ji je resno rekla in se ji nasmehnila. Še sama ni vedela zakaj si to tako zelo želi in vendarle je bila prepričana, da je to nekaj kar hoče početi. Boriti se proti zlu in pomagati vsemu človeštvu. Morda se je tega naučila tudi pri Buffy, ki se nikoli ne preda in sama ji je želela biti vsaj malo podobna. Nato pa ji je znova prisluhnila, ker jo je to zares zanimalo in svoje oči je usmerila proti njej. Tiho je počakala, da je prišla do konca in se potem tudi sama malce zamislila. Konec koncev jo je tudi sama razumela, ker je vedela da bi se tudi ona nadvse težko borila proti Adamu. Morda njena čustva še niso bila tako močna in vendarle je bila prepričana v to, da nekaj pa res čuti. In šele, ko je to ljubezen občutila na svoji koži je lahko razumela zakaj je bilo to tako zelo težko za Buffy. Vendar pa ji nekaj ni šlo v glavo in seveda se je hotela o tem tudi prepričati sama. "Kaj pa Spike?" vedno je namreč mislila, da je on tisti, ki je všeč njeni sestri in ne Angel. Morda pa je to imelo kakšno povzavo z nenavadnim obnašanjem njenega prijatelja. Če je to sploh še bil.... Zadnje čase ga namreč sploh več ni spoznala in sploh ni bilo čudno, da sta se samo nekaj časa nazaj hudo sprla in Dawn ga od takrat naprej sploh več ni videla. Vendar pa konec koncev sploh ni vedela, če je njemu zato sploh kaj mar!

[Uf, malo sva kronološko pomešali stvari Ker sem prejle pisala v stilu, kot da Angela & Spika še nisem srečala.. Kakorkoli, bom nekak stvar porihtala, sicer prejšnjih postov ne bom spreminjala, sam recimo, da je takole ]

"Se popolnoma strinjam," se je nasmehnila Buffy. Giles je bil njen nadomestni oče, bil je oseba, do katere je res čutila kakor do družinskega člana in res si je bila blizu z njim. Morda ni z njim čvekala o ljubezenjskih zadevah in podobnem, a prepričana je bila, da tudi očetu ali starejšemu znancu to ne bi dišalo. Namesto tega pa ga je kljub temu vedno pustila v svojem življenju. Bil je pomemben del nje same in odkar se je z mamo priselila v Sunnydale, je bil Giles zanjo močna očetovska podoba, čeprav je bil sam prepričan, da mu je bolj na kožo pisana podoba kakšnega strica. Ob spominu na ta njun pogovor se je nasmehnila, saj se je zavedala, da se je pod vsem tem navideznim navdušenjem nad delom in knjigami skrival človek, ki mu ni bilo para. Ki se je znal smejati in uživati, ljubiti, bil je strasten mož in res ni poznala koga njemu podobnega. Njen oče, Frank, je bil proti njemu slaba senca resničnega moža in naj se je še toliko trudila doseči občutek, da je tudi njen oče pomembna oseba v njenem življenju, pa četudi ga že dolgo ni videla, je imel Giles pomembnejšo vlogo. "Dawn," je počasi in zamišljeno začela. "Vem, da imava očeta in da naj bi bil on pomemben del najinega življenja, ampak ali se ti ne zdi, kot da je Giles opravil vse njegovo delo? Vem sicer, da si bila takrat še majhna, ampak vsaj zame je bil, ko smo prišli v Sunnydale, on moj nadomestni oče." Nasmehnila se je, saj ni vedela, zakaj to govori, kljub temu pa se ji je zdelo to, kar je povedala, pomembno. Res je tako čutila in četudi Dawn tako sploh ni občutila, je to povedala že zato, da bi se vedelo, da se lahko iz njega dela norca, ko ga ni zraven in da lahko negoduje nad njegovim obnašanjem, toda hotela je, da sestra ve, kako zelo ga ima pravzaprav rada. "Ah, Dawn," je zamahnila z roko in se spačila. Njena sestra je bila dovolj stara in.. Lahko ji je povedala. Tako ali tako ji je morala povedati, da je lahko dekle vedelo, kaj je pravzaprav tisti Buffyjin zadržek, zaradi česar je sestro veliko raje, kot da jo je vlekla za seboj, pustila v Willowinih, Gilesovih ali Spikovih rokah. "Vem, da nisi več otrok.. In pravzaprav si že zelo velika. Večja od mene," se je namuznila, saj je bilo jasno, da jo je njena sestrica že zdavnaj prerasla, kar se tiče velikosti. "Ko rečem, da te skušam zaščititi, ne govorim zgolj o tem, da nočem, da te kakšen vampir pretepe." Skušala je to razložiti na čimbolj jasen način, a opazila je, da ni uporabila pravih izrazov in hitro je dodala: "Kar seveda ne pomeni, da hočem, da se ti kaj zgodi. Ne, Bog ne daj." Malo je pomislila, zbrala besede in skomignila z rameni. "Kar hočem povedati, je to, da je moje življenje pekel, odkar sem izvedla za svoje poslanstvo. Je že res, da imam okrog sebe krasne ljudi, krasne prijatelje.. Toda kar se tiče tega, da bi bila komu kdaj zares blizu.." Ponovno je skomignila. "Saj veš, kaj mislim, kajne? Prava ljubezen zame najbrž ni v načrtu in ko se mi zares zdi, da sem našla nekaj popolnega, je tukaj moje delo, ki mi ne dovoli, da bi za seboj potegnila še koga drugega. Tega nočem zate. Hočem, da živiš lepo in karseda normalno življenje, želim, da bi bila srečna.." Ni vedela, ali je razlagala dovolj jasno in ni bila prepričana v to, ali bo Dawn to razumela, kot bi sama hotela, da razume; a kljub temu se je vsaj olajšala bremena teh misli. "Kaj je s Spikom?" je povzdignila obrvi, a jasno je bilo, da je odgovor na to vprašanje na dlani. Dawn je hotela vedeti, koga pravzaprav ljubi; Angela, njenega prvega fanta, ki ga Dawn ni zares poznala, ali Spika, njenega zadnjega fanta, ki je bil Dawnin dober prijatelj in ni nikoli odšel. Res je bil vedno tam, ko ga je potrebovala, a po drugi strani je toliko zahteval od nje.. Angel pa je odšel, a vedno, ko se je vrnil, ji je dokazal, da jo ljubi. Ker je takole razmišljala o tem, kako naj odgovori, je zgolj vprašujoče pogledala Dawn, češ res, kaj pa naj bi bilo s Spikom?