Človek, ne jezi se [Spike, Buffy, Angel; Blake]

Po tem, ko jih je zagrnila tema, se je zaslišal smeh gledalcev, toda videli nisto ničesar drugega, kot samih sebe. Osvetljeni so bila z lučmi, a nemogoče je bilo reči, od kod so sijale. Lahko bi sijale od koderkoli, a hkrati je bilo mogoče tudi, da so sploh obstajale. Vse naokrog je namreč kraljevala tema in zdelo se je, da vodi v neskončnost, kakor majhno vesolje, ki mu kljub vsemu nihče ne bi znal določiti konca. Njihovo živčno oziranje naokrog ni nič pomagalo, saj se niso mogli premakniti iz mesta. Okrog njih so se ljudje smejali in lahko so jima kričali žaljivke, lahko so jih celo slišali, ampak storiti niso mogli ničesar. Potem pa se je zaslišal glas čarovnika Orpheusa: »Tudi vi ste dobili svojo nalogo in upam, da boste uživali v njej prav tako, kot vaši ostali prijatelji. Razglejte se naokrog.«
Zlobno se je nasmejal, ko so začudeno pogledali, saj je bila vse naokrog tema; celo Orpheusa niso videli, samo slišali so ga. Kar naenkrat pa so se pred njimi prikazale večstranske plošče, med katerimi so goreli visoki plameni. Njihov začuden pogled seveda čarovniku ponovno ni ušel. »Vidim, da vam ni jasno. Če pogledate pozorno, lahko opazite, da so na koncu majhna vratca, skozi katera morate priti istočasno. Če vam to ne uspe, bo najpočasnejši popolnoma v moji lasti. Ne pozabite, da se lahko krivda za večno ujetništvo vaših prijateljev - sestre? - nahaja ravno na vaših ramenih…«
Več kot očitno je užival, nato pa je spregovoril milejši glas, Drusillin glas: »In pazite se plamenov, lahko vas ugriznejo.« Očitno se je zabavala med tem, ko je imela ob sebi spet oba svoja 'fanta' in odločena je bila, da bo Izganjalka tista, ki se bo vrtela na nevidnih vrveh.
»Saj poznate igro Človek, ne jezi se, kajne?« je besedo spet prevzel Orpheus. »Zdaj se je lahko spet udeležite. Pod ploščami vas čakajo skrita presenečenja; ne samo taka, zaradi katerih bi morali znova na začetek, ampak… No, prepustil vam bom zabavo in vam dovolil, da jih spoznate sami. Eno napačno polje… In lahko vam sledi uničenje.«
Spet je spregovorila Drusilla: »Ko pa so vse tako enake, te plošče in ko se vse tako svetijo v soju plamenov… In katero otožno pesem bo pela zarja, ko bo našla svojo rešiteljico mrtvo?«
Orpheus se je zasmejal, nato pa jim namenil svoje zadnje besede, preden je nadaljeval k naslednjima: »Veliko uspeha pri vaši nalogi. Upam, da boste uživali in se česa naučili. Saj veste, ključ je v sodelovanju, kajne? Tukaj pa je nekdo, ki bo vašo igro naredil za odtenek zanimivejšo. Že poznate Blaka? Verjemite mi, tudi on zna uživati v igrah…« Za tem je njegov jasen glas zamenjal zvok tribune, ki je navdušeno čakala na pričetek njihove igre; ob igrišču pa se je prikazal Blake, osvetljen z lučmi, ki niso imele določenega izvora, v roki pa je držal igralno kocko.

[Vaša naloga je odigrati 'partijo' igre Človek, ne jezi se, ki skriva marsikatera nora presenečenja - za ta se bo večinoma lahko odločal kar Blake, seveda pa bosta morda kakšno ponudila tudi Drusilla in NPC kot čarovnik Orpheus; cilj pa je tudi, da igro končate istočasno. Četudi vam bo Blake nagajal z norimi fintami, bo končna razsodba o tem, ali ste delo dobro opravili, pristala v rokah Drusille ali Orpheusa. Zaporedje postov naj bi bilo takšno: Spike, Buffy, Angel, Blake; Spike, Buffy, Angel, Blake.. Za odgovor ima vsak na razpolago največ tri dni. Pišite obsežno, saj najboljšega pisca misije čaka simbolična nagrada. Če kateri izmed sogovornikov v roku treh dni po zadnjem postu ne bo odgovoril, se bo smatral kot 'pogubljen'; če noben temnostranec ne odpiše, potem pa je zmaga v rokah svetlostrancev. NPC kot čarovnik Orpheus ali Drusilla se bosta v ta pogovor vmešala takorekoč kadarkoli, odvisno od situacije. Večinoma bo šlo samo za besede, ki vam jih bosta namenila, ker sta zgolj gledalca lastne galapredstave. Veliko sreče - we'll see you at the finish ]

''Bloody...!'' se je kot prvo zaslišala Spikova nedokončana kletvica, potem ko se je celoten prostor - za katerega je pričakoval, da bo le navadna cirkuška dvorana, kjer bo dogajanje zanj dovolj dolgočasno, da bo imel več kot dober razlog, da se čimprej pobere od tam – spremenil v vesolje teme; njega ter postavi za njegovim hrbtom pa v nekakšne osvetljene zvezde. Zvezde predstave. ''Kje za-? Kaj je... to?'' se je začel živčno ozirati ter iskati izvor glasov, ki so prihajali od vse povsod, a hkrati od nikoder, pri tem pa s pogledom naletel na prizor, za katerega tisti trenutek ni vedel, ali bi mu moral prinesel nekakšno olajšanje, ker vidi znane obraze v tej čudni dimenziji, ali pa bi se moral počutiti kot v najhujši nočni mori. Slednje je bilo vsekakor bolj primerno. ''Vidva,'' se je ogorčeno takoj osredotočil na dejstvo, da ima zopet pred seboj ta nagnusni parček, ki mu je z obstojem zadal že toliko bolečine. Toda šok zaradi tega, kar se jim je bilo pripetilo, je še vedno dominiral nad besom, ki ga je sicer prevzel vsakokrat, ko je svojo največjo ljubezen uzrl skupaj s svojim nekdaj najboljšim vampirskem kolegom ter zdajšnjim največjim sovražnikom. Angelom. ''To mora biti pekel,'' je na to dejstvo otrplo zamrmral, kajti zanj res ni bilo večjega mučenja. Nakar pa se je zaslišal glas čarovnika, ki jih je v prvi vrsti pravzaprav zvabil semkaj - ki jim je obljubljal prvovrstno zabavo. Spike se je ob njegovih besedah začudeno ozrl naokrog, češ 'Ja res, kakšen razgled' in bil že pri tem, da svoje misli pretvori v ciničen komentar, ko ga je presenetil pojav nekakšnih plošč, med katerimi so goreli očitno nič kaj nedolžni plameni. ''Oh, bugger...'' je zaklel sam zase in se odločil, da vse skupaj pravzaprav niti ni več smešno. Sploh pa ne zaradi Orpheusovega zloveščega krohota, ki mu ni bil niti najmanj všeč. Čudovito... je cinično pomislil, kajti nekako mu ni bilo do te nore igrice - ali karkoli pač je že bilo to! Glede na to, da je nedavno tega rešil svet, bi si lahko zaslužil počitnice, ali pa vsaj to, da bi ga jemali malo bolj resno. Ne pa...tole?! Presenečenja pa so si kar sledila in Spike vsekakor ni pričakoval, da bo imela pri tej nori igri (ironija pa taka) prste vmes tudi njegova prva srčna izbranka. ''Dru,'' je hladno zamrmral, pri čemer so se mu oči zožile v dve tanki reži. Sedaj je bilo vse skupaj precej bolj smiselno, čeprav je bil Spike še vedno daleč od tega, da bi razumel, kaj se pravzaprav dogaja. Preostanek časa, ko jim je Orpheus očitno celo poskušal razložiti, v čem je poanta vsega skupaj, je Spike prekrižanih rok namrščeno zrl predse, kot da bi se še vedno odločal, ali bi sprejel izziv ali ne. Seveda pa tako in tako ni imel izbire. Bili so ujeti.
Tekom dogajanja je postajal vedno bolj namrščen, njegov pogled pa bi z določeno močjo lahko dobesedno ubijal. In prvi v vrsti, ki bi temu podlegel, bi bil prav gotovo Blake, ki se je tam več kot očitno pojavil z nalogo, da jim pri vsem tem še dodatno ponagaja. Kot da vse skupaj ni bilo že dovolj nevzdržno!
''Da vidim, če sem vse skupaj prav razumel,'' se je nato kot prvi po Orpheusovem zaključnem govoru oglasil Spike ter si dovolil malce zakorakati po ne-prostoru; ravno toliko, da se je s telesom obrnil proti Buffy in Angelu, katerima je tudi namenjal svoje besede. ''Jaz,'' je glasno poudaril, ''naj bi tu, kjerkoli že to je, igral neke vrste ubijalsko različico igre 'Človek ne jezi se'...'' Pri tem je svojemu sarkastičnemu tonu dodal jasen prizvok naraščajoče jeze, s čimer je pravzaprav namigoval na dejstvo, da po temperamentu res ni najboljši kandidat za kaj takega. ''...Pri tem sodeloval s teboj in – pa brez zamere, Buffy – z njim?!...'' S prstom je pokazal na Angela, kot da bi predstavljal vso gnusobo tega sveta, zaradi katere bi bilo Spiku sodelovanje z njim vse preveč pod častjo. '' ...Ter se ob tem dejansko še zabaval?!'' je ogorčeno v nejeveri povzdignil glas, čemur je sledil nekakšen prisiljen smeh, ki je jasno izražal njegov odnos do tega absurda. Svoj prezirljiv pogled je spet zapičil v Angela, ki mu je bil zaradi dejstva, da stoji poleg Buffy in tako kvari ves razgled v niču, veliko večji trn v peti kot samo dejstvo, da lahko njihova življenja obvisijo na nitki. ''Ne bi rekel,'' je nato dodal posmehljivo in namrščeno prekrižal roke na prsih. Bil je odločen, da se nihče ne bo tako poigraval z njim; prepričan, da lahko že v tistem trenutku prostovoljno zapusti sceno, ki se mu je zdela nedopustna. Sem vedel, da ta cirkus ni bila dobra ideja...

Mislila bi si, da je s tem, ko je prišla na tole predstavo dosegla vsaj to, da ji bodo enkrat letno bitja teme dala vsaj toliko miru, da si ogleda predstavo; pa je bilo očitno, da ne bo tako. V trenutku, ko je sedla na tribuno zraven Angela in se pričela ozirati naokrog, da bi videla, če bo kje s pogledom uzrla Dawn ali Willow, se je njen pogled ustavil na suhljati postavi. Kako je poznala to dekle z dolgimi, rjavimi lasmi, dolgimi, ubijalskimi nohti.. Drusilla. V trenutku je vedela, da nekaj ne bo v redu in kot da se je Orpheus zanalašč odločil uničiti njen lep dan je njegov glas to potrdil. Naenkrat jih je ogrnila tema in Angelova roka, katere se je prej nežno oklepala, je naenkrat izginila. Zato pa je bila tukaj nevzdržna tema, neskončen nič. Tega si ni želela, želela si je samo opazovati ljudi, ki se umikajo nožem in leve, ki skačejo skozi ognjene kroge.. ne pa to. Toda navsezadnje ne bi smela pozabiti – to je bil Sunnydale in vkolikor je od mesteca pričakovala karkoli normalnega, se je v trenutku uštela. Morala bi že prej pomisliti, da to ni dobra ideja, sploh ne bi smela priti sem, pa tudi za Willow in ostale bi bilo bolje, če bi enostavno ostali doma. Hvala Bogu, da so vsaj znali poskrbeti sami zase.. Dawn. In kot da ni bilo v njej že dovolj naraščajočih skrbi, je Orpheusov glas, za katerega ne bi mogla reči, od kod je pravzaprav prihajal, naznanil, da zagotovo ni spregledal njene sestre. Predvidevala bi lahko, da gre za bolno igro, ki bi se jo lahko s pomočjo nekoga mogočnega, a neumnega, igrala samo Drusilla. To, da je zaslišala njen glas, je pravzaprav sploh ni presenetilo; samo nejevoljno je pogledala najprej v Spikovo, nato pa v Angelovo smer, češ 'tole se ne bi dogajalo, če ta deklica ne bi bila vajina bivša punca'. Ni bila jezna na fanta ali karkoli takega, ker je bilo očitno, da so se znašli v enakih težavah in očitno se bodo rešili samo s skupnimi močmi, čeprav je dvomila, da bosta nad sodelovanjem najbolj navdušena.. Potem pa je sledilo še eno presenečenje. Blake. Tega tipa je sicer na nek način zasmehovala, a ni dvomila, da je pravzaprav lahko zelo nevaren. Nič čudnega, da je sodeloval pri igri, ki jo je vodila Drusilla, najbrž sta bila celo dobra prijatelja, vsaj glede na to, da sta lahko z lahkoto skupaj bluzila o neobstoječih stvareh. Očitno je bilo, da nekdo ni bil zadovoljen z njo in predvidevala je, da morajo biti bogovi nezadovoljni z njo, če so se tako grdo igrali z eno od edinih možnosti, da se ima vsaj za pol ure lepo.
Ko je nevidni prijem popustil in je bilo njeno premikanje končno omogočeno, se je tudi sama sprehodila po temi. Plošče in goreči plameni med njimi so jih grozeče vabili, toda očitno se je bilo prej potrebno vsaj dogovoriti s fantoma, kaj bodo pravzaprav storili. Očitno igra ne bo najbolj zabavna in samo upala je lahko, da bosta vsaj Spike in Angel pripravljena do neke mere sodelovati pri tej groteskni ideji zabave. Očitno je bilo, da se Spike ne bo kar tako vdal ideji medsebojnega sodelovanja in dejstvo, da lahko zaradi tega utrpi bolečine – ali pa postane Orpheusova lutka na vrveh – tudi Dawn, jo je močno pogrelo. Ne, če se bo kdo samo dotaknil njene sestre, bo utrpel hude posledice in zagotovo ni imela namena kar tako pustiti, da ta bedasti čarovnik manipulira z njimi. Če bo treba prepričati Angela in Spika, da sodelujeta.. Nič lažjega, samo dokler bo vedela, da je Dawn na varnem. Samo upala je lahko, da je nekje z Willow ali Gilesom, ki sta bila še najbolj varna od ekipe, morda pa celo z Anyo, ki je imela gotovo še dovolj povezav v Podzemlju, da je lahko svoje bivše prijatelje odvrnila od sprevrženih igric in poskrbela za to, da so lahko varno odšli od tukaj.. Samo upala je lahko, da je res tako in da ni pravzaprav njena sestra ujeta v podobni igri groze. Tega ne bi ravno prenesla..
»Namen ni zabavati se, Spike,« je ostro odgovorila in očitno je bilo, da se ne bo igrala nikakršnih igric. »Če nisi opazil, je naša edina pot ven pot preko tegale pekla..« Z roko je nakazala na plošče, med katerimi so plapolali nič kaj privlačni plameni. »Med tem, ko nam za vrat diha psihopat,« je pomignila proti Blaku. »Zraven njega pa tale brilijantnež, ki nas je ujel v tole bedarijo in, oh, ja, da ne pozabim, vajina bivša punca.« Nejevoljno je spet pogledala proti Blaku, ki je bil očitno odločen, da je čas, da pričnejo. Ne, ni bilo časa, ki bi ga lahko zapravljali s pogovorom. Očitno je bilo, da se ima Blake namen danes pošteno zabavati, seveda pa je predvidevala, da se tudi Drusilla noro veseli tega vrtiljaka smrti. Kar predstavljala si je lahko ponorelo vampirko, kako se smeji na svojem sedežu in se pogovarja s svojo porcelanasto lutko. »Okej, očitno moramo sodelovati,« se je obrnila nazaj k fantoma in s pogledom zdrsela od Spika do Angela. »Po pravici povedano mi je vseeno, kakšne zamere gojita drug do drugega in kaj je razlog, da s gledata tako napadalno.. kot se pač gledata. Če se kaj zgodi Dawn samo zato, ker katerikoli od vaju ni pripravljen sodelovati..« Pokimala je, saj se ji je zdelo, da stavka ni potrebno dokončati. Vedela je, da bo Spike – sicer z nejevoljo, ker je Angel nasploh na svetu, a kljub temu – sodeloval, če bo omenila Dawn. V sebi je vedela, koliko mu pomeni. Morda se je tudi on do nje čutil kot starejši brat. In Angel, Angel je bil tako ali tako veliko bolj priseben kot Spike. Pričakovala je, da bo sodeloval že samo zato, ker ga sama prosi. »Nočem, da se ji spet kaj zgodi samo zato, ker sem jaz izganjalka in hočejo ti čudni tipi dobiti mene,« je tišje rekla, zavedajoč se, da ne bi smela od njiju zahtevati ničesar. Toda zdaj, tukaj, ob tem, ko jih je Blake gledal s tistim psiho nasmeškom.. Ne, ni mogla dopustiti, da bi Dawn na koncu padla v roke takim ljudem. »Prosim vaju.« je dejala, v njenih očeh pa se je zalesketala odločnost. Očitno je bilo, da so pogoreli, če ne bosta sodelovala, in da so zmagali, če bosta. Počasi se je obrnila in naredila nekaj korakov v smeri proti ploščam. Če je bil to edini izhod, potem se bo pač sprehodila tukaj; bo pač plesala z ognjem.