Nick & Lilith

Rahel vetrič je pihljal in slišalo se je oddaljeno šumenje valov. To so bili edini zvoki tukaj na klifu, kjer je vse zgledalo mirno in spokojno
Nick je stal s hrbtom obrnjen proti morju ter zrl proti na videz mirnem in spokojnem mestecu. Veter se je igral z njegovim dolgim črnim plaščem, ki se je rahlo dvigal in spuščal ob nežnih sunkih . Priprl je oči in zdelo se je, da lahko vidi in čuti dogajanje v mestu, čeprav temu ni bilo tako.
Sunnydale se je kopal v sončnih žarkih zahajajočega sonca in vdajal vtis nezanimivega mesteca. A Nick se je zavedal, da je to daleč od resnice. Slišal je kaj vse se je že dogajalo tukaj in bil je prepričan, da to potovanje ni bilo zaman. Sem je prišel ker se mu je zdelo to mesto najbol primerno, da si bo lahko pridobil spoštovanje, ki si ga zasluži.
Poblisknil je z očmi, ki so rahlo potemnele. Spomnil se je kaj vse se mu je v življenju že zgodilo. Sedaj je bil čas, da on kaznuje življenje in s tem tudi te ljudi. Za trenutek je nastala v roki ognjena krogla, ki pa je hipoma spet izginila.
Nick se je tesno zavil v plašč in stopil po poti proti oddaljenemu mestecu. Noč se je počasi spuščala in ni dvomil v to, da bo kaj kmalu naletel na družbo nočnih bitij. Vedel je toliko o njih, da je vedel kje se zadržujejo, a ni še hotel stopiti v stik z njimi, saj se je moral najprej razgledati po mestu in spoznati, katere osebe in bitja so pomembni in kateri so tukaj samo za število. Moral je izvedeti, kdo drži vse niti v svojih rokah in si ga poskušati pridobiti na svojo stran.
A ni pozabil tudi na to, da v tem mestu "straši" tudi izganjalka in kup njenih nepomembnih prijateljev. Ni bil dovolj močan, da bi se spopadel z njo, vsaj ne še ampak, ko bo prišel čas za to .... No do tedaj bo verjetno preteklo še veliko vode. Zato se je moral tukaj najprej udomačiti.

Zdelo se je, kakor da bi prehitevala hitrost časa, medtem ko je, v obliki črnega panterja skorajda neslišno tekla proti kraju, kjer se je zadrževala najdlje, četudi je vodo sovražila iz dna duše. Toda ta klif, ta prostor, je bil prvi, na katerega je stopila skupaj s Siv in je z njega lahko opazovala nič hudega sluteče mesto. Hladen zimski veter je močneje zabičal skozi njeno gosto dlako, pospešila je svoj tek in četudi je imela povišano telesno temperaturo, je lahko čutila hlad, ki je prihajal od zunaj. Za tistih nekaj trenutkov dneva se je še prepustila svoji divjosti in ravno v teh zadnjih minutah je po navadi izjemno uživala. Pozno sonce, ki se je kazalo izza sivih oblakov pa je vseeno kajkmalu dokončno izginilo iz njenega horizonta in od tistega trenutka naprej, je Lilith upočasnila korak in se nato elegantno, kakor zmeraj spremenila nazaj v človeško podobo, ki je bila znana redkokateremu meščanu, četudi je tukaj bivala že dobrih dvesto let. Na glavo si je potegnila kapuco, nato pa kakor senca zdrsnila naprej, proti klifu, kjer jo je v miljoninki sekunde zmotilo nekaj mokrega na njeni dlani, kar pa je, seveda zaradi njene toplote hitro izpuhtelo v zrak.
"Huh?" je bilo vse, kar je izdavila, nato pa dvignila svoj pogled in se zazrla v nebo iz katerega se je počasi, a vstrejno začelo vsuvati več in več majhnih ledenih kapljic. "Zaaanimivo..." je bilo vse, kar je izdavila sama sebi, si namenila enega od svojih brezbrižnih nasmeškov, nato pa sklonila pogled in nadaljevala pot naprej po dokaj razmočeni poti.
Dež, ki je bil zadnje čase reden v Sunnydalu ji je šel že pošteno na živce, vendar ne še toliko, da bi odprla enega izmed dežnikov in se skrila pod njega. Ne še. Iz počasnega koraka se je, četudi je bila zamišljena sunkovito ustavila, njene ostre modre oči pa so poiskale vsiljivca, ki se je kar naenkrat pojavil v njeni bližini. A danes je izgledalo, da ima nekakšen nesrečen dan; najprej snežinke, nato pa se pred njo pojavi še popoln tujec, po možnosti kakšen naiven svetlostranec, kar je ocenila na daljavo. Vedela je, da jo je opazil in niti trudila se ni, da bi to spremenila s kakšno optično prevaro. Nekako potrebovala je nekaj podobnega manjšemu pretepu. Že dolgo ni preizkusila svojih moči. Kot je izgledalo je kakor temna, spala tudi svetla stran.. Ali pa je bila tukaj zopet zanka in so izganjalka in druščina zopet nekaj pripravljali. Zožala je svoje veke, odgnala svoje misli proč, nato pa neznancu jasno dala vedeti, da se ji sedaj ni mogoče več izogniti...

... in Nick tudi ni imel nikakršnih namenov se izogniti neznanki, ki se je pojavila na njegovi poti. Opazil jo je že pred nekaj trenutki in upal je, da se ji bo lahko izognil, a nato je ga je nekaj popeljalo proti njej. Začutil je tisti občutek, ki ga je vedno dobil ob pogledu na ogenj. In ko se je počasi prebliževal neznani osebi, je opazil, da je na njej nekaj nenavadnega, a ni mogel določiti kaj.
Dežne kaplje so padale vedno močneje in tudi veter je počasi pridobival na moči. Nickov plašč je valoval v vetru, ko se je ustavil pred neznanko. Bila je zavita v plašč in preko glave je imela poveznjeno kapuco. Nick je zrl v njo in čeprav mu je dež že močno namočil lase in plašč se za to ni zmenil. Lahko bi si preko glave vrgel kapuco, a sedaj je bil že moker in to ni imelo smisla.
Prebadal je neznanko z očmi in med njima je vladala tišina. Nick se je spraševal kdo sploh je ta oseba. Čutil je, da ima neko moč, a ni vedel kakšno. Niti ni vedel ali je na strani svetlostrancev ali na temni strani. Močno je dvomil, da bi oseba pred njim spadala pod okrilje temne strani, saj ni poznal veliko vamprijev ali demonov, ki bi hodili opazovati razgled iz klifa.
Na njegovem brezizraznem obrazu se je pojavil leden nasmešek, ko je spregovoril tako tiho, da se ga je med dežjem komaj slišalo:
"Spravi se mi s poti, kdorkoli si že. Razen če hočeš, da se ti kaj pripeti."
Hotel je na hitro opraviti s to žensko, čeprav ga je nekaj na njej zadrževalo, da je ni preprosto prestavil. Imel je občutek, da je na njej več kot se zdi. Leden dež je še vedno padal po njegovem obrazu, a ga ni motil. Mraz nanj ni imel kakšnega prevelikega učinka.
Ni pričakoval, da se je bo znebil samo z besedami in zato je bil pripravljen svoje besede kaj hitro pospremiti z dejanji. Bil je prepričan, da je tale svetlostranka samo še ena v vrsti, ki ga hoče onemogočiti pri dosegi njegovega cilja. Sedaj je bil že prepričan, da to ni eden izmed ostalih ljudi, ki se ne zavedajo kaj se dogaja okoli njih. In edina razlaga je bila, da je ena izmed svetlostrancev, ki mu je prišla zaželeti "dobrodošlico".
Bil je prepričan, da se mu ne bo odmaknila, a ko se je zazrl v oči je njen pogled v njem pribudil občutek spoštovanja, ki si ga Nick ni znal razložiti. Počasi se je pripravljal na napad, a še vedno je čakal na njeno reakcijo.

Minute so kakor sekunde švigale naprej, skozi njo in nato naprej, v končnost, ki se nikoli ne bo končala. Neskončnost. S kotički svojih modrih oči je spremljala dežne kaplje, ki so se močno okrepile v nekaj trenutkih in se nato odbijale od njenega plašča, ali pa preprosto zdrsnile z njega na z sedaj vodo močno prepojena tla. Na ustnice ji je švignil posmehljiv nasmešek, ko je opazila, da se ji je približal in ji pogledal v oči, vendar še zmeraj ni imela namena spregovoriti. A nekaj v njej se je spremenilo, plameni, ki so krožili v njenem telesu so se okrepili, čeprav bi vsak mislil, da bodo komajda še goreli - zaradi dežja, kajpak. Toda nekaj ob njem jih je spodbodlo, da so zagoreli še bolj, kakor ponavadi. Je bila ta reč pred njo resnično eden izmed demonov, njej enakih? Ne, drugače bi lahko njegovo prisotnost zaznala že takoj, ko je pristopil k njej. Bil je nekaj povsem drugega, toda, ko je spregovoril, se je njena teorija o svetli strani razblinila v nič, na njenih ustnicah pa se je zopet naslikal hladen, brezbrižen nasmešek. Svoj pogled je omilila, ga spremenila v pogled nedolžnega dekletca, nato pa z njim in nekoliko nagnjeno glavo z otroškim glaskom drzno spregovorila:
"Hmm nevem kaj bi mi lahko naredilo bitje pred mano.. lahko pa poskusiš. Vendar pazi, nikoli ne veš kaj se skriva.." z privzdignjeno obrvjo je opazovala njegovo reakcijo, z desno nogo pa je naredila dva koraka nazaj, čisto tako, podzavestno zaradi varnosti, čeprav je vedela, da se manjšemu pretepu ne bo mogla izogniti.
Ne z takšnim pristopom kot ga je naredila sedaj, trdno odločena, da bo prišla do odgovora kdo sploh je in na kateri strani pravzaprav deluje. Če ne z priliznjenimi besedami pa z merjenjem moči. Svoje telo je še močneje zavila v plašč, kakor da bi se hotela izogniti vsej tej mokroti, nato pa je svoje oči še enkrat usmerila v njegove, ki so vrtale naravnost vanjo. Poglobila se je v svoje misli, čeprav je del nje še zmeraj ostal v pripravljenosti.
Hmm.. demon ni. Zagotovo. Vampir bi bil sedajle v mestu.. človek? Ne verjamem da bi se kakšen izmed njih sam potikal po gozdu. Torej ostane le še.. čarovnik. na njene ustnice je za trenutek zašel nasmešek ... to bo še zanimivo.
Močan zimski veter je zapihal skozi njen plašč, ki je neusmiljeno zaplesal z njim, med njiju pa je zopet padla tišina... mučna tišina polna napetosti, ki je le čakala, da se sprosti v noč...

Sedaj je bil že skoraj povsem prepričan, da pred njim ni navadno bitje. Mogoče izganjalka o kateri je že slišal? Ne to bitje je imelo neko drugačno moč. Moč, ki jo je lahko čutil. Lahko je začutil ogenj v njej, kako se nabira, kako kroži po njenem telesu, a si tega ni znal razložiti. In nato je spregovorila. Njen glas je bil nevaren in njene besede...
Vedel je, da mora napasti, a ni hotel razkriti svojih moči. Poleg tega je še vedno ni videl v obraz, saj jo je zakrival njen plašč. Stopila je korak ali dva nazaj in se pripravila na napad. Kdo si? se je spraševal tik preden jo je napadel.
Nick ni bil ravno izkušen v pretepanju, a nekaj osnov se je v svojem težkem življenju naučil. Poleg tega pa je izredno dobro prenašal bolečino, kot posledica pretepanja njegovih staršev. Vedel je, da se še vedno lahko zanese na svoje moči, a najprej bo preizkusil drugačen pristop.
Brez opozorila je planil na njo in zamahnil z roko. Zdelo se je kot, da meri v obraz, saj so se tako ponavadi začeli pretepi, a je v zadnjem trenutku usmeril roko proti neznankinem trebuhu.
Pričakoval je povračilni udarec,zato se je sklonil in iz čepečega položaja poizkušal z nogo zadeti dekle.
Lahko je opazil, da je gibčna in prav tako močna. Vsak trenutek je pričakoval udarec, a pred tem je moral ugotoviti kdo je dekle.
Preden ga je zadel eden izmed njenih udarcev je dvignil roko in zašepetal čarobne besede. Droben sunek vetra je poletel proti neznanki z namenom, da ji iz obraza dvigne kapuco, ki je Nicku onemogočala pogled na njen obraz.
Še preden je videl ali je njegov urok uspel, pa ga je zadelo, da je poletel nekaj metrov. Kljub bolečini se je v trenutku, ko je zadel tla pobral in spet stekel v napad tokrat odločen, da uporabi tudi svoje moči če bo to potrebno.
Sedaj je bil prepričan, da to ni navadno bitje. Če bi bila vampir, bi ga napadla drugače. Torej je preostala samo še ena razlaga. Pred sabo je imel demonko.... In sedaj je lahko videl njen obraz....

"Otrok.." je bilo vse, kar je izjavila s posmehljivim nasmeškom, preden je njegov udarec zadel mesto, kamor je meril in jo je po telesu spreletela bolečina, ob kateri je nevarno izgubila ravnotežje, a se je vseeno uspela zadržati na nogah.
Saj ne, da je je bila po tolikih letih vajena, sploh takšnih udarcev, toda njen grenak okus, je bil iz dneva v dan močnejši. Se je morda starala? Ne, ni bilo mogoče da bi se. Ne v nekaj dnevih. Toda sedaj ni bilo časa za razmišljanje o tem, koliko je že stara, poskušala se je osredotočiti na bitje, čarovnika pred njenimi očmi, ki je imel že pripravljen nov udarec, ki je bil seveda namenjen nikomur drugemu, kot le njej sami. Tokrat ni ponovila iste napake kot na začetku, ko je preprosto stala pred njim, pač pa se je v zadnjem hipu umaknila, na ustnice pa ji je ušel zadovoljen nasmešek. Ni se več zmenila za dež, ki je motil njen ostri pogled, vendar še zmeraj je pazila, da ni bila preveč odkrita - v njeno in njegovo dobro, četudi je vedela, da hoče izvedeti kdo je. Bilo je več kot očitno in to spoznanje je le še okrepil njegov veter, ki je zašušljal nad njeno kapuco in ji jo odpihnil z glave.
"Ne ne boš..." je tiso zasikala proti njemu in v tistem tenutku, je bila ona tista, ki je bila na vrsti za napad. Čeprav je bil le še mladostnik, neizkušen čarovnik, mu ni imela namena prizanašati z lahnimi udarci, pa tudi, če jo bo podzemlje za to še kaznovalo. Sam je začel napad, ona je bila le tista ki se je branila, je bil njen izgovor, ko je narahlo zamahnila z roko, se ga komaj da dotaknila, a vseeno je poletel nekaj metrov proč od tistega mesta, kjer je stal poprej. Na njene ustnice je švignil umirjen nasmešek, brezizrazno je strmela vanj, ko se je pobral in zopet stekel proti njej in med tem čisto pozabila, da ji je njena kapuca zdrsnila z glave, dokler je seveda... ni zaskelelo kakor vsakič, ko ogenj pride v stik z vodo. Vsaka kapljica, ki je padla na njeno golo kožo, je zacvrčala kakor vrelo olje in nato izpuhtela v vlažen zrak, toda tudi to je imelo svoje cene. Bolečina, ki jo je na njej povzročala prevelika količina vode je bila večja, kakor kakršnakoli fizična in v trenutku nepazljivosti na nasprotnika, jo je tako, kot je prej njega odneslo nazaj, tokrat v bližnje deblo, ki je ustavilo njen let.
"Pfff... Mogoče sem te podcenjevala.." je zamrmrala bolj sami sebi, kakor osebi nasproti njej, svojo notranjo bolečino pa je prikrila z posmehljivim nasmeškom in z dvignjenim pogledom zavrtala globoko v njegove oči, med tem pa je počasi vstala in za nekaj trenutkov le zrla vanj, medtem ko je veter bičal med njuno distanco. In potem je le prišla njena preobrazba v črno mačko. Njeno živalsko obliko, s katero je presenetila kogarkoli, ki jo je videl prvič. V nekaj trenutkih je bila ob njem in ga zaradi njegove presenečenosti zlahka porinila na tla, nato pa se zopet spremenila v prvotno podobo dekleta, ki se je, brez nerodnosti in kančka čustev sklanjala čez njega in mu ob tilniku previdno držala nekaj centimetrov dolgo rezilo.
"Kdo si?" je sedaj zamrmrala z bolj razumljivim jedkim glasom, tako, da jo je lahko slišal, na njenem obrazu pa je še zmeraj kraljevala hladnost, čeprav jo je že močno skelela tista presneta voda, ki ji je padala po obrazu in se spajala z njenimi svetlimi kodri, ter jih kodrala še bolj, kot so že bili, nato pa počasi kapljala navzdol, in padala na njegov obraz, kateremu je bila Lilith sedaj tako zelo blizu in ga ni imela namena izpustiti. Ne še.

Sedaj je videl obraz dekleta s svetlimi kodri, a na njej je bilo še nekaj bolj nenavadnega. Vsakič, ko se je voda dotaknila njenega obraza se je spremenila v paro. Tako je okoli neznanke nastajala meglica, komaj vidna v dežju in žaru borbe, a Nick se je zavedal kaj to pomeni, čeprav to razumevanje do njegovih možganov še ni uspelo priti.
In zdelo se je, da je bila tudi sama presenečna nad tem, da je nenadoma izpostavljena dežju in to je Nick moral izkoristiti. Z nezmanjšano hitrostjo je planil proti njej in izprožil pest ter zadel demonko, ki jo je, tako kot prej njega, odneslo nazaj. Za trenutek je v sebi proslavljal zmago, a demonka nikakor ni bila poražena.
Postavila se je spet na noge in med tem s pogledom vrtala vanj. Tudi Nick je strmel v njene oči in misli so mu divjale kot še nikoli. Iskal je način, kako jo premagati zraven pa je razmišljala, kako bi jo najlažje izkoristil v svoj namen. Bila je zelo močna demonka v to je bil sedaj prepričan, a kar se je zgodilo trenutek za tem ga je tako presenetilo, da ni bil sposoben reagirati. Demonka se je pred njim spremenila v črno mačko in naslednja stvar, ki se je je zavedal je bila, da leži na hrbtu na razmočenih tleh in da je na njegov vrat prislonjeno rezilo. Vedel je, da je vsakršen upor trenutno brez pomena, saj bi lahko le še poslabšal njegov položaj.
Končno je v njegove možgane prišlo tudi spoznanje, da mu tokrat moč ognja ne bo pomagala. Demonka je bila tako povezana z ognjem, da ji vsaj po Nickovem mnenju ne bi naredil veliko škode. Poleg tega pa je še vedno hotel pred njo obdržati svojo najboljše orožje.
A sedaj, ko sta si bila tako blizu je čutil moč ognja na takšen način kot še nikoli. Čutil je kako divja v njej in ga kliče, da bi ga Nick izrabil. Kljub dežju in grožnji rezila je Nick večino moči porabil, da se je zadrževal, da ni ogenj bruhnil izven njega brez vsakeršne kontrole. Njena moč ga je napajala in naredila močnejšega. In čeprav z njo ni mogel škodovati njej, pa se je globoko v sebi zavedal, da če bi se boril skupaj z njo bi se njegova moč nad ognjem izjemno povečala.
Poizkušal se je zbrati in odgovoriti demonki, a je bilo težko najti prave besede, saj je komaj zadrževal potrebo po tem, da sprosti vso nabrano energijo na plano.
Celotna okolica je bila zamegljena in nepomembna. Videl je samo njen obraz in občutil njeno moč, ki je bila na nek čuden način hkrati tudi njegova.
A nekako je lahko le zbral besede "Na isti strani sva. Spravi se iz mene." Vsaka beseda je bila zanj težka in zavedal se je, da ne bo mogel več dolgo krotit energije, ki se je še vedno kopičila v njem.
Kako lahko nekdo prenese takšno moč? se je spraševal, ko je bilo rezilo še vedno trdno prislonjeno na njegov vrat, a ga Nick sploh ni čutil. Bil je hvaležen za dež, ki ga je vsaj malo ohlajal. Za trenutek se je povsem nehal upirati, nato pa je ze eno roko izbil rezilo iz njene roke. Pri tem je začutil ostro bolečino na svojem vratu,a pomemebnejše je bilo to, da se je zavedal, da se mora demonke znebiti, če ne se ne bo mogel več kontrolirati.
"SPRAVI SE IZ MENE!" je nemočno zakričal v upanju, da ne bo nenadzorovana energija planila iz njega. Kaj takšnega še ni doživel in ni vedel ali bi ga lahko tak izbruh morda celo ubil.

Vsa utesnjenost situacije jo je izredno dobro zabavala in če si je priznala, fant pred njo pravzaprav ni bil tako zelo slab. Večina temnostrancev bi jo enostavno pogledala z viška in odšla mimo nje, češ, saj je le majhno dekletce, ki ne pozna niti svojih moči, kaj šele, da bi se bila sposobna boriti proti njim. A temu ni bilo tako in oseba, ki je prenašala težo njenega telesa je to vedela. V nekaj minutah jo je spoznal bolje, kot kakšen, ki jo je poznal že tudi stoletje. Vendar kakor zmeraj, je v njej vrelo nešteto skrivnosti, do katerih se zaradi demonkine trme ni prikopal še nobeden. Toda osebo pod sabo je nekje, daleč ali pa čisto blizu v prihodnosti videla kakor njeno zavzeznico, nekoga, ki mu bo morda lahko zaupala. A za sedaj, je bil le še ena temna smet več, ki je delala zastoje v podzemlju. V misli ji je švignilo vprašanje, kaj pravzaprav sploh počne tukaj, a iz njih so jo potegnile njegove besede, ki so iz njenega grla zvabile ironičen smeh.
"Dragec, kako pa ti lahko veš, na čigavi strani sem?" je spregovorila z zbadljivim glasom in nato zopet sunkovito utihnila, kakor da bi nekaj zaznala.
In tudi je. Nekaj na njem jo je zmotilo. Nekaj, kar ju je povezovalo in ravno zaradi tega je bilo vse skupaj tako zelo neprijetno. S svojimi očmi je poiskala njegove in nekaj časa le nemo zrla vanje, nato pa se je uspela kratko nasmehniti in počasi se je skobacala z njega in si nato našla prostor poleg njegove pojave, kajti njegov kričeč in nemočen glas ji je že pošteno paral živce.
"Jaja, utihni sedaj norec, še zbudil boš koga." mu je odvrnila, nato pa se zazrla v sivo nebo, iz katerega je še vedno padalo nešteto kapljic, le da so le te postajale vse bolj redke in zdelo se je, kot, da se je prav tako kot onadva tudi vreme počasi začelo umirjati.
"Podoben si mi." je rekla čez nekaj trenutkov tišine medtem, ko je svoje bodalce skrbno spravila nazaj za pas:".. in ne poskušaj lagati, ker sem čutila podobno. Isto. Ogenj je moje življenje." je takoj dodala, nekoliko tišje, a vseeno dovolj glasno, da jo je lahko slišal.
Tokrat je prvič ona vodila pogovor. Ponavadi jo je namreč kdorkoli, ki je spregovoril z njo moral najprej pripraviti do tega, da je sploh odprla usta. A tokrat... je bilo nekaj drugače... "Lilith." je še kratko spregovorila in ga prezrla s pogledom.
Vedela je, da ve, kaj naj bi s tem želela povedati.

Popolnoma je preslišal vse njene besede, a kljub temu je začutil neko povezavo med njima. A temu ni namenjal prevelike pozornosti, saj je imel trenutno drugačne težave. Zrla mu je naravnost v oči in kljub temu, da je Nick z vso močjo nadziral energijo v njem je v njenih očeh zaznal nekaj, kar do sedaj ni zaznal še pri nobenem drugem bitju. Zdelo se mu je, da se je nekaj v njem premaknilo, a zaradi boja s samim seboj je vse to potlačil globoko vase.
Končno se je skobacala iz njega in tudi Nick je bil kar hitro spet na nogah. Izginil je občutek, da se energija še vedno kopiči v njem, a kljub temu so valovi demonkine moči še vedno pustili sledi na njem. Globoko dihanje je prihajalo iz njegovih ust in čeprav je dež počasi pojenjal Nick tega ni občutil.
"Podoben si mi" so bile prve besede, ki jih je Nick spet slišal in se jih zavedal.
Ja res sem ti mogoče podoben, ampak kako? to vprašanje ga je begalo bolj kot karkoli. Še vedno je imel v sebi nakopičeno to energijo, ki jo je nujno moral sporstiti. Ogenj je njeno življenje. so bile njegove naslednje misli ob njenih besedah. Tudi njemu je ogenj zazanamoval življenje in mogoče je ravno v tem tičala povezava. Čeprav ni poznal demonkinih moči, je moral nujno izvedeti več o njej. A sedaj še ni bil pravi čas za to.
Ko se mu je predstavila ga je ob njenem imenu spreletel lep občutek, ki pa ga je takoj zatrl. Preden se je predstavil še sam je v vsako roko pričaral dve ognjeni krogli. Zdelo se je, da se je vsa odvečna energija nabrala v njiju in ko ju je zalučal v tla, se je zdelo, da lahko končno spet zadiha. Na tleh so ostale sledi ognja za katere pa se Nick ni zmenil.
"Nick" se je na kratko predstavil še sam. Njegovo dihanje se je umirilo in končno je lahko spet normalno razmišljal.
"Oprosti za tole kričanje in vse..." je nerodno zakrilil z roko "ampak še nikoli nisem doživel česa takšnega."
Pogledal jo je v oči in se zamisli, kaj je na njej tako posebnega.
"Torej Lillith, ker sem nov tukaj mi lahko mogoče poveš, kaj se zanimivega dogaja v tem mestu ?"

Njegovo ime se ji je zasidralo globoko v njene misli in za trenutek je utihnila kot, da si ga je hotela vtisniti v spomin za zmeraj. Prikimala mu je, češ, da jo veseli, da ga je spoznala, nato pa je svoj pogled usmerila v ožganini, ki sta ostali na tleh pogled njiju. Ob njegovem opravičevanju ga je le nejeverno premerila s pogledom in nato z nekoliko manj ostrim glasom dejala:
"Opravičuješ se? Pa ne da res.." na ustnice ji je švignil posmehljiv nasmešek, medtem pa je nadaljevala: ".. kakorkoli, je že uredu. Vsakemu bi se lahko zgodilo." namenila mu je kratek, navihan in nekoliko otroški nasmešek, a se je v naslednjem trenutku že zresnila.
Včasih je prav potrebovala takšne, nekoliko neresne izpade, toda ta včasih, je bil pred tem že kar nekaj časa zakopan globoko pod zemljo. Je morda odkrila nekoga, osebo, ki bi ji zopet lahko pokazala kanček svojih čustev? Ob prvem srečanju? Ne, ni bilo mogoče. Te misli je porinila ob stran in se nevidno, z mislimi in svojimi močmi pomaknila malce bolj stran od Nicka. Ni si želela priznati, toda bala se je zopet pokazati tisto, kar v resnici čuti. A osebo pred njo... je prav tako kot njo v življenju zaznamoval ogenj. Če ne tako, da se je pretakal po njegovih žilah, pa tako, da je bil njegov glavni element. Ob njegovem naslednjem vprašanju, je spustila pogled in se nekoliko bolj brezbrižno nasmehnila:
"Torej.. zaenkrat se ne dogaja prav nič posebnega. Svetla stran se je za čuda potuhnila pojma nimamo kam, temna stran pa nima voditelja, da bi kolikor toliko dobro funkcionirala. Baje je v mesto prišel nekakšen cirkus... ki je pa vse prej kot navaden cirkus." nekoliko je dvignila pogled in ga prebodla z očmi, nato pa se zopet, kakor zmeraj, hladno nasmehnila "... ga prideš pogledat?" je vprašala po nekaj minutnem molku in sama pri sebi še zmeraj tiho tuhtala, zakaj se je pravzaprav ustavil tu, v Sunnydalu, mestecu, kjer se pravzaprav že kar nekaj časa ni nič posebnega dogajalo? Morda le nekaj tistih občasnih pretepov za oblast v podzemlju... Ali pa se je vse skupaj šele začenjalo. Toda začetek ni bil niti malo sladek.

Njen posmeh mu je rahlo obarval lica in upal je, da tega ni opazila. Pravzaprav se ni nikomur nikoli opravičeval. Če že,so se drugi opravičevali njemu in nikoli obratno. A ob Lilith je bilo nekako drugače. Do nje je čutil spoštovanje, ki ga ni čutil do nobenega drugega bitja. Nekaj je bilo na njej kar jo je delalo posebno. Srečal se je že z bitji, ki so bile nekako povezane z ognjem, ampak to kar je doživel pri njunem srečanju.... ni si znal razložiti kaj je bilo tako posebnega na njej. Odločil se je, da sedaj tudi ni pravi čas, da razmišlja o tem.
Za trenutek se mu je zdelo, da je na njej opazil navihan nasmešek, ki pa je izjemno hitro minil in Nick se je prepričal, da si je vse skupaj le domišljal. Že trenutek kasneje se mu je zdelo, da se je Lilith še nekoliko odmaknila in povezava med njima je še bolj oslabela. A še vedno je lahko čutil moč in ogenj v njej.
Končno mu je odgovorila na vprašanje in ga tako potegnila iz njegovih misli. Napeto je prisluhnil njenim besedam in se nato srečal z njenim prebadajočim pogledom. "Cirkus, ki je vse prej kot navaden? No to pa mora biti zanimivo, če je nenavaden celo za tvoj okus." je rekel z nespremenjenim glasom, čeprav se je komaj zadrževal, da se ni nasmehnil. A njegova obrazna maska je ostala nespremenjena, zgolj v očeh se je videl nek nov plamen v njem, ki mu je dajal prijeten občutek.
"Mislim, da bom prišel pogledati, kaj se dogaja v tem cirkusu. Kaj pa ti?" je vprašal s povsem mirnim glasom, a po drugi strani si je želel izgovora, da bi jo spet videl.
Kaj mi je? Zakaj razmišljam samo o njej. Nick zresni se in ne pozabi zakaj si tukaj!
"Tile spopadi v podzemlju, kako to, da se jih nisi udeležila tudi ti? Zagotovo bi bila izvrsten konkurent vsem tistim vampirjem,ki bi jih porazila kot za šalo." jo je vprašal. Zanimalo ga je kakšne so njene želje in zakaj si ni pridobila oblasti nad podzemljem. Bil je prepričan, da bi s svojimi močmi trenutno lahko izkoristila nastalo zmedo na temni strani. "Ali imaš za to kakšen poseben razlog? Mislim, da trenutno ni demona, ki bi te lahko premagal v Sunnydaleu ali pa se mogoče motim?"
Upal je, da bo lahko izvedel čim več iz nje, vsaj tako se je prepričeval, a po drugi strani je hotel nadaljevati pogovor z njo. Te misli je skušal prekriti in jih je porinil globoko vase.
"In kaj je z izganjalko?" jo je spet nagovoril pri tem pa ji je zrl v oči. "Ali nisi poizkušala izvedeti kaj načrtuje?"
Moral je ugotoviti ali Lilith ve kakšno koristno informacijo, če ne se bo moral podati do izganjalke sam in ugotovitit, kaj načrtuje svetla stran. Ampak to bo naredil na diskreten način, če se bo le dalo. Kajti, da bi razkril sebe in prepričal izganjalko in njene bedne prijatelje, da se spravijo nanj, to trenutno ne bi bilo preveč dobro zanj.

Za kratek trenutek v času je ujela njegovo rdečico, ki je dokazovala njen sklep, da ga je z izjavo o opravičevanju spravila v manjšo zadrego. Sama pri sebi se je zadovoljno nasmehnila in potihoma je bila tudi ponosna nase, ker se je uspela vsaj malce psihično oddaljiti od njega. Čeprav je fizično ostala v bližini njegovega telesa, se je iz minute v minuto oddaljevala od njegove notranjosti, četudi jo je nekaj v njem vabilo nazaj, za trenutek je tudi občutila nekaj podobnega žalosti, ko ga je njena moč skorajda popolnoma zapustila. In tako je za nekraj trenutkov ostala razpeta med dvema potema, med katerima se ni morgla odločiti, na srečo pa jo je zmotil njegov glas in zopet je popustila svoj železni zid v sebi in kanček svoje moči spustila vanj.
Zanimiva povezava, ni kaj... je tiho pomislila in se spraševala, če ji je bitje pred njenimi očmi, zmožno brati tudi misli. Krasno. Če zna še to, potem pa res nimam več nobene zasebnosti.. z nekoliko mrkim pogledom je ustrelila proti tlom in potrebovala je kar nekaj minut, da je dokončno iz njegovih besed znala sestaviti smiselno celoto.
Bo odšla v cirkus? Seveda da, tam naj bi se vse skupaj začelo tudi bolj resno. Na njene ustnice je švignil kratek nasmešek, medtem ko je nahitro pokimala in nato odvrnila: "Zabavno bo." čeprav ni bila ravno pepričana v svoje besede.
A vseeno, nekje v njej jo je nekaj opozarjalo, da tega cirkusa nikoli ne bo pozabila. Morda pa podzemlje vseeno pripravlja nekaj, s čimer še ni bila seznanjena. Ob njegovem vprašanju ni morala kaj, da se nebi nakratko posmehnila in ga nekoliko bolj postrani pogledala:
"Saj je res, da sem izkušena in to. Vendar..." za nekaj trenutkov je obmolknila: "... ni varno. In tega se vsi, ki si tega želimo zavedamo. Vemo, da čim bi želeli prevzeti oblast.. bi si nakopali na glavo ne le izganjalke.. ta je še najmanjši problem.. pač pa vsaj polovico podzemlja. Kar pa že je kriza." z dlanjo je počasi zašla v mokro travo in jo z nekaj pemiki osušila, nato pa nadaljevala svoj govor:".. zato čakamo. In drug drugemu želimo, da bi se scvrli, si nastavljamo pasti.. tekmujemo med seboj. Da, ta igra je vse prej kot poštena. To je to." je zamrmrala ravno toliko naglas, da jo je lahko slišal le on.
Ob besedi izganjalka si ni morala kaj, da se nebi zasmejala:
"Do dekletce ima preveč skrbi sama s seboj, da bi se trenutno ukvarjala še z nami. A vseeno.. dekle nikakor ni slabo..." zadnji del zadnjega stavka je izgovorila z resnostjo v njenem glasu.
In imela je prav. Buffy, ali kako ji je že bilo ime, je bila vse prej kakor neizkušena deklina, ki je želela pospraviti s temnostranci...

Kanček njene moči je spet prešel nazaj do njega in Nick je bil resnično zmeden. Zanimalo ga je kako deluje povezava med njima in kako, da lahko čuti njeno moč. Spraševal se je tudi o čem Lilith razmišlja in trenutno bi dal marsikaj za sposobnost branja misli. Sam še ni bil tako sposoben, da bi mu to uspevalo,pravzaprav tega še ni niti poizkušal. Vedel je, da se mora kot čarovnik še veliko naučiti in če mu bo kdaj uspelo, da bo lahko bral misli bo to velika prednost, ampak trenutno se je moral zanesti zgolj na svoje občutke in razvozlati iz sogovorčevih besed in izrazov kaj ta v resnici misli.
Njen odgovor ga je razveselil in še sam ni vedel od kje nenadno veselje v njem. Na obrazu se mu je pojavil celo iskren nasmešek, ki pa ga je hitro spremenil v ledenega in posmehljivega "Torej bom zagotovo tam. Če bo zabavno moram biti tam."
"Če povem po resnici sem pričakoval takšen odgovor, kajti kdor hoče resnično prevzeti oblast nad podzemljem si mora najprej pridobiti močne zaveznike in to ne samo med demoni, ampka tudi med vampirji in ostalimi bitji." je z zanosom povedal. Hitro se je zavedel, da se je izdal, da je že veliko razmišljal o tej temi, a tako je bilo verjetno vseeno, saj je povezava najverjetneje delovala v obe smeri in je tako čutila njegovo vznemirjenje.
"Moraš biti pa zelo zvita, da še stojiš in nastavljaš pasti. Kolikor vem, vas ni veliko takšnih, ki bi si upali nagajati, saj je že kar nekaj skupilo v teh skritih bojih." je spet spregovoril.Na poti do Sunnydala je naletel na kar nekaj informacij in tako je vedel vsaj nekaj stvari, ki so se dogajale na temni strani.
Ko je poslušal njene besede o izganjalki ni vedel kaj naj si misli. V njenih besedah je zaznal neko spoštovanje do izganjalke in čeprav jo je očitno Lilith prezirala, pa jo je morala hkrati tudi spoštovati. In Nick se je zavedal zakaj. Izganjalke nikakor ni bilo dobro podcenjevati in Lilith je mogoče prav zaradi tega najverjetneje preživela ves ta čas. Nikoli ne podcenjuj nasprotnika se je opomnil Nick, ki je to velikokrat storil in že kar nekajkrat je to obžaloval. A zanj se je do sedaj vedno dobro izteklo. Zato se je odločil, da v tem mestu te napake ne bo storil. Ne bo podcenjeval izganjalke in njenih prijateljev, a prav tako ni vedel zakaj temna stran še vedno ni obračunala z njimi. Če se je svetla stran počasi polenila je sedaj bil odličen čas, da jih napadejo.
"Torej Lilith ali se ti lahko ob obisku cirkusa pridružim? Če imaš kakšne svoje opravke bom povsem razumel, ampak potreboval bi nekoga, da mi razkaže cirkus in pove še kakšno zanimivo stvar o Sunnydaleu."
Pogledal jo je in napeto pričakoval njej odgovor.

"Hoho, ti se pa spoznaš na našo politiko. Morda pa celo zasedeš voditeljski stolček, kaj pa veš..." je dejala z nekakšnim odobravanjem v glasu, ko ji je povedal kakšno mnenje ima o tem, kako priti na oblast. "Vendar imaš prav. Ni vse v tvoji moči. Zakaj misliš, da skupinica svetlih še zmeraj stoji na nogah? Ravno zaradi tega, ker kot skupina dosežejo več kot bi dosegel posameznik. Vendar temne strani nikoli ne boš videl kot ene celote. Vedno se bo pojavil nekdo, ki bo nekoga pripravljen izdati za lastno korist.." tako zelo se je zatopila v svoje misli, da se pravzaprav niti zavedala ni, da je vse skupaj govorila na glas.
In tokrat je bila ona tista, ki jo je zajela rdečica, katero je poskušala skriti s pogledom vstran, za nekaj trenutkov pa jo je tudi popolnoma zmedla. Pa tudi njena dejanja ji niso bila prav nič podobna. Ponavadi se ni izgubila v mislih, kakor se je sedaj, prav tako, ni bila ravno najbolj zgovoren tip demona. Ob njegovem komplimentu se je morala nekoliko bolj čustveno nasmehniti, in nato je z kančnom ponosa v svojem glasu odgovorila nanj:
"Mja.. saj ni tako zelo problematično. Vampirji so povečinoma trapasti, pa še ubiješ jih zlahka, če niso ravno kakšni izmed bolj mogočnih, z demoni se ne obremenjujem kaj preveč, ponavadi se mi tudi umaknejo in me, kakor večina, podcenjujejo, kar se tiče pa čarovnikov pa... no, saj si sam občutil in izkusil, kaj vse te lahko čaka." ob koncu stavka je sunkovito obmolknila, dvignila pogled in se mu s svojimi ledenimi očmi zopet zazrla v njegove, z vprašanjem, kaj je na njem tako zelo posebnega, da se preprosto ni takoj odstranila proč, drugam, nekam v samoto, kar je ponavadi počela.
In občutek je imela, da on čuti podobno, a vse to je potisnila na stran, ko je iz njega prišlo vprašanje, če bi se mu pridružila pri ogledu cirkusa. Za nekaj časa je vse okoli nje izginilo, presenečenja na njenem obrazu pa ni bilo več možnosti prikriti, toda po nekaj minutah, je sprostila svoj pogled, na ustnice pa ji je švignil kratek nasmešek:
"Sprejmem povabilo. Ti samo povej kdaj, kraj bom že ugotovila..." je končno odvrnila na njegovo vprašanje.
Kraja mu resnično ni bilo potrebno povedati, kajti tako ali tako ga bo, ker je bil prav tako kot ona, zaznamovan z ognjem, lahko izsledila tudi v nekaj minutah...

Bil je vesel njene pohvale, čeprav sploh ni vedel ali je bila to pohvala. Morda pa celo zasedeš voditeljski stolček so mu skozi misli šinile njene besede. In zdelo se mu je, da je zaznal njen odobravajoč glas. Čeprav si tega želim to ni moj cilj Lilith je pomislil med tem, ko jo je opazoval. Odločil se je, da ne bo on tisti, ki se bo zavzemal za vodilno mesto v podzemlju. Ne! Sam bo raje deloval iz odzadja, kot desna roka vodije, če se bo to le dalo. Tako bo imel prve sedeže v predstavi in ne bo neposredno ogrožen od izganjalke in vseh rivalov v podzemlju. Čeprav biti skupaj z Lilith na vodilnem mestu podzemlja... rama bo rami... Prenehaj Nick. se je končno opomnil Ne sanjari, saj veš, da se to ne bo nikoli zgodilo.
Prenehal je misliti o tem in raje odgovoril "Imaš prav. Izganjalka in njeni prijatelji vedno preživijo, ker so skupaj, ker si pomagajo. Podzemlje pa deluje drugače. Vsak skrbi le zase. To je lahko prednost, ampak v večini primerov pa je to slabost in prav zaradi tega bi zelo težko kadarkoli dokončno premagali svetlostrance."
Za trenutek je opazil rdečico na njenem obrazu in se je pretvarjal, da je ni videl. Iz njemu neznanega razloga je čutil, da je tudi njemu kri švignila v lica, a tokrat ni zardel tako močno.
"Ja občutil sem, da se s tabo ni preveč pametno igrati." je rekel z nasmehom "Ampak tudi jaz še skriva kakšno karto v rokavo". Nasmejan ji je pomežiknil, nato pa se zazrl v tla in se le s težavo spet zresnil. Nikoli se ni nasmihal svojim sogovorcem in nikoli, res nikoli ni mežikal. Kaj se dogaja z mano?
Potlačil je vse misli in presenečen dvignil pogled, ko je sprejela njegovo povabilo. Bil je prepričan, da ga bo gladko zavrnila, a sprejela je njegovo povabilo. Razveselil se je njenega odgovora, a tega ni pokazal navzven. Vsaj poskušal je, da ne bi, čeprav pa je že en sam pogled v njegove oči in njegov obraz razodel, da je v resnici srečen, kot še nikoli v življenju.
Razmišljal je, kdaj bi bilo najbolje, da bi se dobil z njo. Ker ni hotel biti preveč vsiljiv je odgovoril
"Mogoče pol ure pred začetkom predstave?" je neprepričljivo predlagal "Če hočeš lahko tudi prej ali pa kasneje." je dodal z nerodnim nasmeškom. Z njo je želel preživeti čim več časa, a če bi bil preveč vsiljiv in bi hotel z njo preživeti cel dan.... lahko, da ji to ne bi bilo všeč.

"Mja. Takšni pač smo..." je zamrmrala v odgovor in prikimala ob tem, da je to lahko velika slabost, a v drugem primeru je bila tudi odlična prednost: ".. nismo navezani drug na drugega. Večinoma nam je vseeno če kdo izgubi življenje. Pri njih pa je nekoliko drugače.. imajo... khem.. čustva?" cel stavek je bil nagnjen bolj k vprašanju, kakor trditvi in pri Lilith se je to dalo težko ločiti, pa vseeno, če si dovolj dobro prisluhnil, si lahko opazil malce drugačen ton v njenem glasu, ko je želela vprašati kaj retoričnega.
Njegova nenadna rdečica jo je presenetila in ni si morala kaj, da se nebi nasmehnila. "Pazi o čem, razmišljaš. Nikoli ne veš, kdo ti bo bral misli." ga je nato spodbodla z nekoliko bolj izzivalnim glasom, nato pa pomignila proti njegovim licom in mu tako jasno nakazala, da je opazila tisto, kar ji je tako zelo želel prikriti.
"Drugič." je še dodala zraven in pogleg njenih besed dvignila še dva prsta, kajti bila je prepričana, da ve, o čem pravzaprav govori.
Ob njegovih naslednih besedah je le nekoliko pokimala, nato pa se zopet zatopila v svoje misli. Svojih moči ni nikoli skrivala, pa tudi razkazovala jih ni ravno najbolj pogosto. Ponavadi ji niti ni bilo potrebno, kajti vsi, ki je niso poznali, oziroma so vedeli le njeno ime, so odšli s pomilovalnim pogledom proč od nje, ona pa se jim je tiho posmehovala, kajti vedela je, da bo nekega dne lahko tudi ona nanje gledala zviška. In takrat.. jim bo žal. Njegov pomežik jo je nekoliko zmedel, a poskušala si ga je razložiti kakor nekaj, kar pač počne vsakič ko se s kom takole pogovarja in ni ravno nasredi najhujšega pretepa. In ko ji je predlagal uro, se je za nekaj trenutkov zatopila v svoje misli, ter poskušala izračunati čas, ki sta ga potrebovala.
"Hmm.." je čez nekaj minut končno izdavila: ".. ne vem. Čas je primeren, vendar bova potem morala kar pohiteti, če ne bova želela ravno stati zadaj. Poleg tega... če imaš tam prej kakšne opravke... bi bilo bolj pametno, da prideš nekoliko prej. Kasneje je pa že nekoliko brezveze." je tiho povedala njen sklep in se še sama čudila svojim besedam.
Pol ure je bilo več kot dovolj, a težko je zanikala, da ji način pogovora z njim ni bil ravno všeč. A tokrat je želela, da bi vse skupaj, ves čas malce upočasnila, kajti še sama ni dobro vedela, kaj se je pravzaprav zares dogajalo...

Prisluhnil je njenemu retoričnemu vprašanju, če je to sploh bilo retorično vprašanje. Ni bil povsem prepričan, kajti zdelo se mu je, da je rahlo spremenila glas in iz tega je sklepal, da to ni bila trditev ampak vprašanje. A ni je poznal tako dobro, da bi lahko to z gotovostjo trdil.
Jasno mu je pokazala, da je opazila njegovo rdečico in se iz tega tudi ponorčevala. Nick se je nasmehnil in kljub temu,da ga je bilo sram se ni počutil neprijetno. Dodal je še vedno nasmejan "To si bom poizkušal zapomniti. Za drugič!"
"Torej je dogovorjeno. Pol ure pred prestavo se dobiva. Mislim, da se bova našla brez problema" je navihano dodal.
" Če ne bova imela več prostora si ga bova pa izborila" je še rekel in njegov glas je izdajal, da se zelo veseli druženja z njo.
Pogledal jo je spet v oči in komaj se je prepričal, da je odvrnil pogled iz njenega obraza. V njo bi lahko strmel cel dan in bi mislil, da je minilo le nekaj minut.
"Lilith sedaj pa se moram posloviti. Vsaj za sedaj. Imam še nekaj opravkov tako da.... " pogledal jo je "Se pa veselim obiska cirkusa s tabo." je počasi,a sedaj resno spregovoril. Moral je urediti še nekaj stvari preden bo sploh lahko obiskal cirkus in seveda moral je izbrskati še par informacij.
In jasno, moral je razmisliti o tem kaj se dogaja z njim, ko je skupaj z Lilith.
Pogledal jo je še zadnjič in hotel se je skloniti naprej in jo poljubiti, a se je zopet ustavil zadnji hip. Lilith bi mu lahko kaj hitro zlomila kakšno kost ali dve, a to je bil najmanjši razlog zakaj tega ni storil.
Še vedno ni vedel kaj sploh čuti. Še vedno ni vedel kako, da sploh lahko kaj čuti, do drugega bitja. Vse to je bilo zanj nekaj novega in to ga je zmedlo. Vedno je bil mnenja, da so čustva za šibke, da te samo uvirajo in da te slabijo. In sedaj je bil sam podvržen nečemu kar je bilo tako podobno pristnim čustvom. Nujno je moral o vsem razmisliti. Prav tako pa vse skupaj upočasniti. Vse se je odvijalo odločno prehitro za njegove pojme.
Zato se je namesto poljuba zgolj nasmehnil in rekel "Se vidiva v cirkusu." in preden se je lahko zadržal sta mu iz usta planili še dve besedi "Pazi nase!".
Obrnil se je vstran od Lilith in zakorakal naprej po poti, ki je vodila proti Sunnydaleu. Ni več videl njene reakcije in se tudi ni obremenjeval s tem. Samo stopal je po poti z občutkom, da lahko v tem trenutku naredi karkoli. Čeprav je povezava z vsakim korakom slabela, pa je lahko še vedno čutil kje se nahaja demonka, ki je prižgala nov plamen v njem.....

Na ustnice ji je švignil kratek nasmešek in počasi mu je prikimala, nato pa odvrnila na njegove besede:"Glej da si boš res!" ob dogovoru je le skomignila z rameni in opazovala njegovo nenadno navihanost.
Zanimivo, kako zelo je lahko v kratkem času vplivala na kakšno izmed oseb. A z njim.. je bila povezana drugače, če ne še močneje, kot bi si kdo mislil. Ogenj ju je povezoval v eno celoto in še zmeraj ni vedela, ali naj to označi za dobro ali slabo lastnost. Šele čez nekaj časa se je zavedla, da pravzaprav strmita drug v drugega in uspela se je prepričati, da naj odvrne pogled proč od njega.
"Mhmm. Ti kar opravi tisto, kar moreš." je odgovorila na njegove besede in čeprav je bila znotraj sebe nekoliko slabše volje, ker je mogel iti, je iz tega hotela potegniti tudi to, da bo imela vsaj malce več časa, da razmisli o tem, kaj se je dogajalo zadnje tri ure.
Da, ko je njen pogled zdrsnil proti zapestni uri, je ta kazala nekaj čez enajst, ko pa se je odpravljala proti klifu.. je bilo.. koliko že? Osem zagotovo. Ko se ji je še zadnjič zazrl v oči, je za trenutek obstala in le prav tako kot on, strmela vanj in za nekaj sekund, je imela celo občutek, da se bojuje sam s seboj zaradi misli, da bi naredil nekaj tveganega. In Lilith ga je, če si je seveda to mislil, popolnoma razumela. Zagotovo bi ga odbila nekaj metrov od sebe in nato še preklicala dogovor, a ne zaradi tega, ker bi bila besna nanj.. prej.. bi je bilo strah? Kakor jo je bilo strah pokazati čustva? Naslednji in zadnji besedi, ki ju jih je namenil njej pa sta presenetili celo njo samo. Zmeraj je pazila nase, še predobro in še nikoli ji ni nihče rekel, da bi nase pazila še bolj... Vendar četudi ni več videl reakcije, je počasi prikimala nato pa se obrnila na drugo stran in v podobi črnega panterja zopet izginila naprej.. v noč. Skupaj s svojimi mislimi.

[Ko se ti zahoče lahk začneš pisat v cirkusu ^^. pa zs pošli tkt ko pač napišeš (:]