amanda donovan

Naslov sporočila: amanda donovan Pon Feb 22, 2010 4:10 pm

Amanda Amelie Donovan
amanda donovan 1054poz

Just because I'm losing, doesn't mean I'm lost

personality check

POLNO IME:

VZDEVKI:

STAROST:

ROJSTNI KRAJ, DATUM:

SPOL:

SPOLNA USMERJENOST:

CANON/ORIGINAL:

SKUPINA:

PLAY BY:

the alternative reality

POZNAVANJE NADNARAVNEGA:

VRSTA:

STRAN:

MEMBER TITEL:

MOČI:

SLABOSTI:

Če bi jo kdo vprašal, bi trdil da je sama popolna in da nima slabosti, a vseeno je precej očitno da je zelo neorganizirana in površna. Marsikdaj je že sebe in svojo raso spravila v velike težave, ker pač ni 'pospravila za sabo'. Prav tako pa je na seznamu ljudi, ki jih policija nenehno opazuje, čeprav jih že od nekdaj dobro vleče za nos.

the story to share

Veš, da se včasih sprašujem, kako bi bilo če bi ubrala drugačno pot, če bi enostavno pozabila tisto kar se je zgodilo in začela novo življenje. Mogoče je bil to vedno moj problem, ko sem se samo spraševala, nikoli pa iz tistega nisem kaj naredila, torej izboljšala stvar ali pa jo enostavno še poslabšala ter dosegla mejo tistega nivoja, ko je že vse skupaj bilo nerešljivo. Daj mi sekundo, prosim?

Hah, si po mojem padel na to, kajne? Glej, resnično mi je vseeno za tisto kar je bilo včasih. Tisto kar je bilo je bilo, tako ali tako ne moraš spremeniti preteklosti, ne da bi to že poskušala. Mogoče bi res vse skupaj bilo drugače, če pač ne bi bila takšna prasica kot pa sem včasih. Hladna in nesramna, za takšno me imajo običajno vsi, katerim sem že prekrižala pot. A dejstvo je, da tisti ki so nasedli mojemu oh tako ljubkemu obrazu pristali v krsti na ne ravno oddaljenem pokopališču. Sicer je res, da sem največkrat osumljenec jaz, ker si nikoli ne priskrbim pravšnjega alibija, a se vedno rada prikažem na pogrebih, ter kot v znamenju sožalja stisnem roko tisti punci, ki jo je prevaral par tednov pred tem. Saj mogoče niti ni bil to njegov namen – manipulirati z ljudmi znam, veš?

Ampak priznam, stvari niso bile vedno takšne kot so zdaj. Včasih sem dejansko jaz bila res drugačna, bila sem včasih celo prijazna do ljudi in se znala obnašati v javnosti. Prav tako pa sem imela zelo dober odnos s svojo dvojčico, Gemmo. Bila sem tisto, kar je hotel bit vsak, imela sem vse kar si je vsak želel in imela sem popolno življenje. Še vedno ne moram verjeti, da tako razmišljam, a bilo je res. Veš, nikoli si nisem oči zatiskala pred resnico, nikoli si jih tudi ne bom, saj ne maram tistih olepševalnih klišejev, ter srečnih koncev. Moja zgodba pač nima srečnega konca, jebi ga. Še vedno iz dna srca sovražim tistega, ki mi je naredil to, kar sem zdaj. Sicer sem zadovoljna s svojim življenjem, biti tista kurba v mestu, ubijati ljudi za šalo, ampak ko bi vsaj spremenil samo mene in ne Gemmo. Zakaj jo tako sovražim pa niti vem ne, mogoče zato ker je bila ona vedno tista pametna? Tista, dobrosrčna? Tista boljša? Nikoli tega noben ni izrekel na glas, a vedno sem imela občutek, da so njo imeli vedno raje kot mene, da so vedno njo bolj razvajali kot mene, ter da je ona dobila vedno tisto kar je hotela. To je bilo tudi odločilno takrat, ko sem se odločila da mislim it svojo pot in jo pustiti pri miru – zavedno. Vso zaigrano prijateljstvo, uživala sem ob njem, a me nikoli ni dovolj fasciniralo, da bi držala k temu za vedno. Ampak, saj nisem jaz tista ki odloča o moji prihodnosti, ali pač?

the person behind the character

IME/VZDEVEK:

STAROST:

KONTAKT:

KJE STE NAS NAŠLI:

IZKUŠNJE:

OSTALI LIKI:

RP SAMPLE:

Citiram :: Dan je že začela kar zgodaj, kar je bilo precej neobičajno zanjo in zato je bila kar nejevoljna, ko je vstopila v taksi. Vedela je, da bo plačala kar drago za to, da bo si privoščila dvourno vožnjo do Londona, ampak za avto ni imela dovolj. Lahko bi imela, če ne bi ves denar zapravila za droge in alkohol, imela bi ga čez glavo, ampak brez teh dveh objektov si življenja skoraj da ni več predstavljala. Vsak dan nova muka, ki bi ji obremenila življenje in namesto da bi jih spregledala, bi po njenem mnenju kar vzela vrv in se obesila. Zgodovina bi jo začela preganjat, mogoče bi prišli še kje starši po štirih letih na njena vrata in to bi bila res pikica na i, pred tem da konča njeno življenje dokončno. Tako pa so je le naredila najboljše iz njenega življenja, živela za zabavo in se zabavala na vsak možen način, zato je res redko kdo videl njeno ranljivo plat, tisto ki razmišlja o samomoru in sovraži vsako sekundo, ki bi jo morala preživeti sama, brez alkohola, brez drog. Globoko je vzdihnila, danes je hotela biti dobre volje. Hotela je preživeti prijeten dan v Londonu, proti koncu dneva pa se je dobila z Jill, študentko prvega letnika, s katero je simpatizirala že prvi dan. Kljub temu, da sama ni bila ravno vedno prijazna do vseh, včasih celo prekleto nesramna, ampak se ji je devetnajstletnica nekako zasmilila ko je hodila po šolskem kampusu s knjigami v roki. Oziroma ni se ji ravno zasmilila, nekako je simpatizirala z njo. Spomnila se je na stare čase, ko je bila še sama v prvem letniku in je brezglavo tavala okoli, skušati narediti tisto najboljšo stvar iz nastale situacije. Sprva je sovražila Oxford, potem se je pač nekako sprijaznila s tem da bi šolanje tako ali tako mogla dokončati. Spoznala je tudi nove prijatelje, v približno isti situaciji kot pa je bila sama – nekako brezvoljni za kakršno koli učenje, ki so se drogirali ali pa enostavno živeli za zabavo. Z nekaterimi je še zdaj prijateljica, nekateri so pa opustili šolanje in v tem trenutku se je začela spraševati, če še sploh živijo. Nekateri so bili resnično na hujšem kot pa sama, heroin je bil na njihovem vsakdanjiku in če niso vzeli doze nisi želel biti z njimi.
Znova je želela spraviti misli na drugačne tire, o smrti njenih nekdanjih prijateljev resnično ni mislila razmišljati, ne zdaj. Mogoče se bo v to poglobila kdaj drugič. Da bi spravila misli na drugi tir, je pogledala skozi okno. Dolge vožnje so ji včasih pripravljale glavobole, zdaj se je na to že navadila in prav rada je opazovala, kako je okolica spreminjala svoje barve.
Počasi je le prišla do Londona, kar je kar takoj opazila po tem, ko je iz hišic nastale visoke zgradbe. Prispela je do središča mesta, šoferju se zahvalila za vožnjo in mu dala kar precejšen kupček denarja, mogoče kakšen funt več kot pa bi si resnično zaslužil. Ulice so ji bile prekleto znane, vedela je kje najdeš najboljše kave, kje dobiš najcenejšo in okusno kosilo, kje se najbolje zabavaš, prav tako pa vse ulice, ki so se vile do onemoglosti v gostem prometu. Prav tako pa je še zdaj vedela v katerem stanovanju je živela tista dva meseca in v kateri kavarni je delala, mogoče bi lahko odšla in pozdravila kakšnega starega sodelavca, saj se je z vsemi kar dobro spoprijateljila, ampak sprva si je prižgala raje zvitek trave, ter ga hitro dala v usta in potegnila dim. London ji je bil resnično všeč, vsa vibracija in dejstvo, da si v milijonski metropoli, ti je dalo občutek, da si nekaj posebnega. Namesto da bi vzela podzemno, se je kar odpravila peš proti eni izmed trgovin, za katero je vedela da prodajajo čudovite Converse All-starke in, ker jih nikoli ni imela premalo, je kar hitro odšla. Presenečeno je odkrila, da pravzaprav sploh ni deževalo, kar ji je narisalo majhen nasmešek na njenem obrazu. Rada je imela deževno vreme, a ne ravno takrat ko je bila ona zunaj.
Tako je potekal tudi preostanek njenega dne, kupila si je čudovite nove All Starke, v eni trgovini je našla prijetno majico s kar smešno karikaturo, prav tako pa torbico, ki se je bolj ujemala z njenim otročjim obnašanjem. Dan se je kmalu končeval in kmalu se je približeval njen 'zmenek' z Jill, v Hannah Caffee, kjer so imeli resnično imenitno kavo. Odhitela je, da je še dobila podzemno in pogled na uro je zadostoval, da se je zavedala da bo zamudila. Ko se je vlak končno ustavil, je hitro odšla po stopnicah navzgor in skoraj tekla do kavarne, tako da ne bi bila tako zelo pozna. Vstopila je v kavarno, v kateri je vanjo butnil topel zrak z vonjem najrazličnejših kav in čajev. Šele zdaj je tudi opazila, kako jo je pravzaprav zeblo, ko je bila zunaj. Z očmi je nato iskala Jill, katero je kaj kmalu opazila nekje na koncu kavarne in odhitela k njej. »Oprosti za zamudo,« se je hitro opravičila in prisedla, vrečke oblačil in čevljev pa pustila kar na tleh. »In, kako si?« je kar hitro začela pogovor, ter se ji nasmehnila, upajoč da

Naslov sporočila: Re: amanda donovan Pon Feb 22, 2010 10:10 pm

opis je sprejet!

Opis je izpolnjen, kot zahtevajo kriteriji, zato si seveda sprejeta in se lahko lotiš iskanja povezav ter pisanja, tačas pa boš uvrščena v uporabniško skupino in dodeljen ti bo rank. Sicer ti je nekoliko odrezalo RP post, pa nič zato. Dobrodošla na Sunnydalu!

» gemma evelyn donovan