emery jason colton

emery jason colton. puppet master. sexy badass. emery jason colton se natančno spominja svojega človeškega življenja in mogoče prav zato v trenutnem toliko bolj uživa. predstavljajte si tisto tipično srednjeveško družino, on pa je bil le lutka v rokah svojih staršev. povsod se je moral držati vzravnano, se smehljati ljudem, ki so se mu zdeli neokusni in osladni, ter biti naravnost prisrčen in prikupen, in tega nikoli ni maral. sovražil je vso smetano visokih slojev kjer se je znašel ob rojstvu, in nikakor ni hotel biti on tisti, ki se premika po ukazu ostalih. ampak ker nekako ni imel druge možnosti, se je vedno prilagodil njihovim željam in ukazom, se pretvarjal kot, da je z njim vse naravnost v redu ampak sam se je močno zavedal kako zelo ne spada na ta svet. sedemnajstega avgusta je pobegnil iz hiše v kateri so živeli, ter se odločil, da bo svoje mesto poskusil najti drugje, verjetno nekje na ulicah londona za začetek. toda ni se znašel nikjer drugje kot sredi umazane ulice, kjer so z ene strani kričale prostitutke in mu ponujale svoje telo za nizko ceno, z druge pa je bilo slišati pijane barabe, ki le čakajo priložnost, da se z nekom pretepejo do smrti in s tem popestrijo svoje dolgočasno življenje. ampak mladeniču se to ni zdelo groteskno, temveč kvečjemu izredno zanimivo in osvežujoče. nekomu, ki je odraščal sredi izredno urejenega okolja, kjer so se ljudje umivali trikrat dnevno in se oblačili v kvalitetna in skrbno izbrana oblačila, se je, ko se je znašel sredi umazanega realnega sveta, vse skupaj zdelo novo in novosti so tega mladeniča od nekdaj zanimale. ulice londona pa so nevarne, marsikdo je sredi njih že umrl in tako le obležal v mokrem jarku, poleg njega pa prazna steklenica cenenega viskija. na ulici je dobil vso vrsto nezanimivih in žaljivih vzdevkov, že samo zato, ker so vsi vedeli, da je prišel z dvorca in so ga zato še toliko bolj zaničevali. nikoli jim ni dal vedeti kako zelo so mu besede prišle do živega, in sam pri sebi je prisegel, da se bo tem kretenom, ki le kradejo prostor na zemlji nekoč že maščeval. z jezo in nekakšnim bizarnim navdušenjem je hodil po temnih ulicah, kradel nemočnim starkam, da bi lahko potešil željo po hrani in pijači, in kaj kmalu si je zaželel, da ne bi nikoli zapustil udobnega dvorca, kjer bi si lahko zdaj privoščil kopel v kadi napolnjeni s toplo vodo, služkinja pa bi mu zdrgnila hrbet in ga nežno zmasirala, da ne bi njegovi udi trpeli od ježe, ki jo je imel pred tem. in v enem trenutku se mu svoje prejšnje življenje ni zdelo grozljivo, temveč kvečjemu le zelo vabljivo in superiorno.

sredi neke temne noči, ko se je sonce spustilo izza bregove in je mesto oblila sijoča mesečina, nebo pa so krasile prekrasne zvezde, pa ga je nenadoma ogovorila prijetna lepotica z rjavimi kodri, bujnim oprsjem in v tisti elegantni obleki katerih je bil vajen z dvora. delovala je prijetno, imela je očarljiv nasmešek in izžarevala je nekakšno toplino, ki mu je bila po nekaj mesecih na teh ulicah zelo tuja. njen pristop je bil počasen, trudila se ga je spoznati in tako sta hodila po svetlejši ulici in se le pogovarjala o vseh mogočih rečeh, moral si je priznati, da je v družbi nekoga civiliziranega izredno užival, ona pa je delovala angelsko in njen glas je bil mehek kot žamet, in gladek kot svila, bila je prekrasna in prepričan je bil, da bi si lahko izbrala koga bolj izbranega kot njega, ki je bil takrat že, čeprav v elegantnih oblačilih, že skoraj tako umazan kot vsak drugi klošar na ulici, ampak vseeno je bil ponosen, da je ogovorila ravno njega. natanko sedem večerov kasneje – dobivala sta se namreč samo zvečer – pa ga je popeljala v temačno ulico, v kateri ni bilo žive duše, in se mu počasi približala z ustnicami k njegovim, da je lahko čutil toplo sapico njenega dihanja, in takrat sta se poljubila, sprva nežno in kasneje vse bolj in bolj strastno, dokler ni začutil spremembe v njenem obrazu in jo kasneje tudi zagledal. nič več ni delovala angelsko, kvečjemu demonsko in grozljivo, toda na nek način si jo je še vedno želel ob sebi in niti za trenutek se ni zbal njene nove podobe.

naslednje jutro se je prebudil z občutkom lakote, žeje, nečesa česar si ni znal dobro pojasniti in stekel je po ulicah londona, dokler ni naletel na prikupno svetlolasko. hitro in impulzivno je planil k njenemu vratu in zasadil svoje dolge čekane v njeno mehko kožo. takrat mu je postalo jasno kaj je postal, in bil je presenetljivo zadovoljen. cel mesec se je trudil poiskati rjavolasko, ki ga je spremenila a četudi je prehodil vse možne ulice, in se podal celo dlje od londona, ko je ugotovil, da je hitrejši kot bi si lahko kdaj zamišljal. ampak nikoli več je ni našel, kot bi izginila in ga pustila tam, četudi je kasneje ugotovil, da vampirji ponavadi svoje spreobrnjence ne puščajo kar sredi cest, temveč jih vzamejo s sabo, drugače bi jih le pustili, da umrejo. desetletja kasneje je ugotovil, da je bil obdarjen z nečim posebnim, kar za druge vampirje ni bilo prav niti malo vsakdanje – lahko je namreč kontroliral misli z enim samim pogledom. na začetku je seveda bilo vse izredno težko, ter je moral po temu več kot šest ur le ležati in nabirati moči, toda sčasoma je to svojo sposobnost izpilil in prišel je čas za njegovo maščevanje. podal se je na dolgo pot, kjer je svoje žrtve izbiral naključno, nič mu ni bilo mar kdo bo deležen maščevanja, dokler bo on potešil to svojo željo. prisilil jih je, da počnejo najbolj groteskne reči – si pulijo lase, se pogrizejo do smrti, si za kosilo privoščijo nekoga, ki ga ljubijo, in vse ostale sprevržene načine mučenja, ki bi se jih v tistem trenutku spomnil.

naključna pot ga je v nekaj letih pripeljala do sunnydalea v kaliforniji, mesto zelo oddaljeno od njegovega londona, toda po poti je namreč slišal, da naj bi tam bilo središče nadnaravnega in ideja se mu je zdela vabljiva, zato se je tiho naselil v mestu. emery pa je, če damo njegovo obsesijo nad maščevanjem na stran, popolnoma vsakdanji vampir, ki se hrani več ali manj na ženskah, četudi si je sem ter tja za kosilo že privoščil moškega, ampak ob prihodu v sunnydale je bil odločen, da se bo trudil prikriti svoje prave namene in se vključiti v navadno družbo, iz same zabave, seveda. koliko časa bo trajalo preden ugotovijo, da je ravno on tisti slavni puppet master o kateremu se zadnje čase tako na veliko govori? bodo sploh kdaj izvedeli?