anya jenkins

Mislim, da sem se rodila okrog leta 860, ampak nisem prepričana. Kako naj bi vedela, če pa sem stara več kot 1200 let? Sigurna sem pa, da sem se rodila na Skandinaviji v neki majhni zanikrni vasi. Mati in Oče sta me vzgojila v prijazno in ljubeznivo dekle in kar nekaj časa sem uživala svoje življenje kot ena izmed vas, šibkih in popolnoma nesmiselnih ljudi. Vendar tudi takrat so me imeli za čudno. Kot človek sem vzgajale tiste male vražje, puhaste, bele, dolgouhe pošasti. Z drugimi besedami zajčke. In nihče me ni mogel prepričati, da bi jih prodala. In edini, ki me je sprejel za kakršno sem bila je bil Olaf. Mislila sem, da me je ljubil in popolnoma sem se mu predala. Za njega sem praktično živela. A ko sem ugotovila, da me je tisti prekleti človek varal, sem ga spremenila v nekaj kar je najbolj sovražil – v trola. Olafu se imam za zahvalit, da sem postala demon maščevanja. Če me ne bi prevaral, ga ne bi spremenila v trola in če ga ne bi spremenila v trola, D'Hoffryn ne bi prišel do mene. D'Hoffryn pa je tale plavi možicelj, ki zbira demone maščevanje in jim daje raznorazne moči. Mene je imel seveda najraje saj… ah zašla sem s teme. V glavnem, D'Hoffryn je prišel do mene in me lepo kratko in jedernato prosil, da postanem ena izmed njegovih demonk, saj se mu je moje delo maščevanja zdelo omembe vredno. In jaz, še vedno jezna na tistega trola, sem sprejela. Mislim, da se je ta dogodek dogodil leta 880 če se ne motim. Od tistega leta dalje sem bila ena najbolj zaželenih demonk maščevanja. A osredotočila sem se le na ženske, katere so možje prevarali in jih ponižali. Ah, ne moreš si misliti kako sem uživala v svojem delu! Po tistem, ko me je Olaf tako grdo prizadel, sem z veseljem pomagala vsaki ženski v stiski. Z Halfrek, ki je bila moja najboljša prijateljica, sva ustvarili revolucije! Ah to so bili časi ko sem uživala in po pravici povedano sem pozabila kako je, če si človek. Čisto vsak človeški običaj sem pozabila. Kar se je kasneje izkazalo za napako. No pa smo prišli do dela, ki me je spremenil v osebo kakršna sem danes. Mislim, saj nočem reči, da je moje življenje slabo. Lepo uživam, ko pobiram denar od Gilesa… Naj ti najprej razloim, kako je prišlo do tega…

Bil je eden izmed mnogih prečudovitih dni na Ustju pekla. Oziroma Sunnydaleu. Nek Xander Harris je prevaral Cordelio z Willow. In ker je Cordelia pač Cordelia se je želela maščevati temu Xandru. Tako sem seveda prispela v mesto jaz. Pretvarjala sem se, da sem nova učenka na Sunnydale High. In kakor vedno sem poskušala Coredlio prepričati, da bi si zaželela nekaj groznega. Nevede, da je to bila ena izmed mojih največjih napak v življenju, sem ji željo uresničila. Zdaj, kako sem postala človek nima nobene veze. Vse kar je važno je, da so me Scoobyji spreenili nazaj v človeka, podrobnosti lahko izpustimo. Bistvo je, obtičala sem kot človek, v enem najbolj nevarnem mestu kar sem jih poznala. Pa ne samo zato, ker je mesto nabito z vampirji. Najhujše od vsega je bilo to, da sem se zaljubila! Si moreš misliti ironijo! In zaradi tega prekletega… ups mislila sem Xandra sem tudi ostala v Sunnydaleu in… ne vem kako… postala članica Scooby Ganga. Tako je tudi prišel čas, ko sem prvič ostala na apokalipsi. Vedno sem bežala pred apokalipso, ampak zaradi tistega Nepomembneža sem ostala. Poleg vse te nevarnosti sem se mogla naučiti celotno človeško obnašanje. Mogla sem se odvaditi,d a bi bila direktna. No tega se ne bommogla nikoli odvaditi. In najboljše od vsega, dobila sem denar. Si misliš, kaj vse ti lahko en majhen košček papirja ali kovine lahko prinese? Ampak, je, kot, da moje življenje ni že bilo dovolj slabo, sem mogla doživeti ponovno razočaranje.

Veš kaj, vsega je kriva Cordelia! Če ona ne bi bila tako prekleto potrta zaradi Xandra, jaz ne bi prišla v Sunnydale in nikoli ne bi šla skozi vse kar sem šla skozi. Nikoli ne bi spoznala Scoobiye. In še vedno bi bila tista strahopetna demonka, ki beži pred apokalipso in se nikoli z ničemer ne sooči. Ne vem, ali naj bi bila na njih jezna ali ne. Na nek način jih imam tudi jaz rada.