Willow Danielle Rosenberg

Naslov sporočila: Willow Danielle Rosenberg Ned Feb 21, 2010 7:12 pm

WILLOW DANIELLE ROSENBERG
Willow Danielle Rosenberg Alyson-hannigan-wispy-ba

Strong like an Amazon.

personality check

POLNO IME:

VZDEVKI:

STAROST:

ROJSTNI KRAJ, DATUM:

SPOL:

SPOLNA USMERJENOST:

CANON/ORIGINAL:

SKUPINA:

PLAY BY:

the alternative reality

POZNAVANJE NADNARAVNEGA:

VRSTA:

STRAN:

MOČI:

SLABOSTI:

the story to share

Willow je sama po sebi popolnoma unikatna oseba. Nikdar ni bila dekle, ki bi se greblo za pozornost ljudi okrog sebe, kot so to počele njene vrstnice, saj ji je samota na nek način tudi ugajala. Edini, ki ji je tu in tam delal družbo je bil Xander in s tem je bila več kot zadovoljna, saj je bila vanj nekako že od otroštva zaljubljena. Sicer pa je Willow povsem običajno dekle, ki se navznoter ni ravno veliko spreminjalo. Že od nekdaj je bila namreč izjemno prijazno dekle, ki je takorekoč verjela vse, kar ji je kdo rekel, saj je v vsakem videla le najboljše in nikdar ni pomislila, da bi ji kdo utegnil lagati oziroma da bi jo hotel prizadeti. Ali kaj storiti. No, kmalu po Buffyinem prihodu, ko se je odločila, da bo naredila svoje družabno življenje nekoliko zanimivejše. A to se takrat ni izkazalo kot najpametneje, saj je že v prvo naletela na vampirja. Tako se je raje držala svojih prijateljev, Buffy in Xandra, njihova druščina pa se je sčasoma vedno večala. Tukaj pa je bilo seveda tudi ime, ki so si ga nadeli – Scoobiji, po risanki Scooby Doo, saj so bili nekako podobni glavnim junakom risanke, ki so se prav tako kot oni borili proti zlu. In nekako so v šali Willow največkrat povezali prav z nekoliko čudaško Velmo, ki je bil prav tako kot mlada čarovnica rdečelaska, povrhu vsega pa še zelo pametna in pravi računalniški genij. Le redke so namreč stvari, ki jih Willow pri teh zverinah, kit jih včasih imenuje Giles, ne bi znala narediti ali česar drugega. Prav tako pa ima v mezincu tudi šolsko snov, ki ji nikoli ni delala preglavic, niti matematika, kemija ali fizika, ki ju ostali učenci povečini naravnost sovražijo. A skromna kot je bila svojih umskih sposobnosti nikoli ni razglašala na veliki zvon, dokler jih niso odkrili knjižničar in njena prijatelja, kar se je izkazalo za zelo koristno. Poleg vse te pameti pa se včasih v njeni glavi ustvari prava zmeda in rdečelaska ne ve, kje ima glavo in kje noge. A ta njena zmedenost je ponavadi dokaj prikupna, saj takrat največkrat zine kaj, kar vse okrog nje spravi v smeh, sama pa se še dolgo sprašuje zakaj. In obraz, ki ga naredi ob tem, ko se vsi okrog nje krohotajo, je ponavadi vzrok, da dobijo nove smejalne krče, ki zlepa ne ponehajo. A to je pač Willow, mogočna čarovnica in preprosto, nekoliko zmedeno dekle obenem.

the person behind the character

IME/VZDEVEK:

STAROST:

KONTAKT:

KJE STE NAS NAŠLI:

IZKUŠNJE:

OSTALI LIKI:

RP SAMPLE:

Citiram :: Kot je zmeraj govorila njena babica ima noč svojo moč in to se je tudi tokrat izkazalo za resnično. Nicc se je poprej ves dan zdolgočaseno potikala naokoli, nato pa se je končno ustavila na podstrešju, kjer je zaspala s knjigo v naročju ter se prebudila šele, ko je na zemljo že padal mrak. Skozi okno, ki ga je bila pustila odprtega, je v sobo prihajal svež nočni zrak in če je zaprla oči ter se osredotočila je lahko slišala mnoge nočne glasove. Nekje v daljavi je na primer skovikala sova, iz hlevov se je slišalo nemirno topotanje konj, ko jim je hlevar dajal večerni obrok sena, iz bližnjega travnika pa se je slišalo piskanje murnov. In dekle, ki je vse to slišalo, je bilo veliko prepolno energije, da bi se le umilo in šlo znova spat. Kot že tolikokrat jo je znova privlačil svet, na katerega se je spuščala tema ter ga ovijala v skrivnostno tančico. Preprosto oboževala je to skrivnostnost, ki so jo ostali v njihovem dvorcu gledali zviška in s strahom v očeh. Le malokdo bi se v tem času sam odpravil ven, saj jih je bilo vseh strah nečesa, v kar sploh niso verjeli. Sama pa je skrbno pospravila knjigo, nato pa vstala in se po stopnicah spustila v spodnje nadstropje.

V svoji sobi se je preoblekla v obleko, ki ji jo je vsilila mati in je bila za razliko od ostalih nekoliko boljša ter v belo – zeleni barvi. A oblekla jo je le ker je vedela, da je ne bo nihče videl in da se bo na sprehodu po gozdu zagotovo uničila. Ogrnila si je še črn plašč s kapuco in se po prstih izmuznila skozi zadnja vrata. Vsa služinčad je bila v jedilnici, kjer so stregli pri večerji in vedela je, da bo Mason, njihov butler kmalu potrkal na njena vrata, zakaj zopet zamuja k obroku. In radostno se je nasmehnila ob misli, da bo moral njeni materi sporočiti, da je izginila, pri čemer ne bo krivila nje temveč kar Masona. Zahihitala se je sama pri sebi, medtem pa je prečkala zadnje dvorišče ter se znašla na travniku pred gozdom. Že po nekaj korakih je izginila iz polja, ki ga je razsvetljevala svetilka nad hlevom in ko jo je objela tema je zadovoljno vdihnila ter se z dolgimi koraki podala naravnost proti temnemu robu, ki je predstavljal gozd. Pot je znala na pamet, zato ni potrebovala luči, ob enem pa je vedela, da bi kvečjemu prestrašila vse, kar je bilo živega okoli nje. Kmalu je našla sedaj že precej dobro uhojeno stezico, ki je bila posledica njenih nočnih izletov in z lahkotnimi koraki se je podala po njej, nato pa čez nekaj minut krenila desno, kjer steze sicer ni bilo, a je dobro vedela, da pot vodi k jasi, kjer že dolgo ni bila.

Kot ponavadi se je med hojo zatopila v premišljevanje o življenju, ki je teklo mimo nje, ne da bi ga zares okusila. Vse, kar ji je uspelo odnesti sta bili bolečina in hrepenenje po drugačnem življenju, kot pri večini ljudi, ki so se smilili sami sebi. A sama ni hotela čutiti tega, hotela je le nekaj drugačnega, stran od ljudi ki jih je poznala. ''Kot tudi vsi ostali,'' ji je vrnil tenek glas v njeni glavi in ob tem se je sama pri sebi namrščila, nato pa je dvignila pogled, saj se je približevala jasi. Oči so se ji do takrat že dovolj privadile na mrak, da je lahko razločila tudi nekatere podrobnosti, ne le obrise predmetov in živali. A tokrat je bila prepočasna in je zaznala le premikanje nekje pred seboj.

Obstala je in čakala, če se bo kaj pokazalo, nato pa je skomignila z rameni in sklenila, da si je najverjetneje samo domišljala. Nadaljevala je pot mimo zadnjih dreves in že se je popolnoma sprostila ob misli na noč pod milim nebom, ko je zopet zaznala nenaravno nagel premik, a tokrat je lahko videla tudi bitje, ki se je premaknilo, saj se je le-to oklenilo njenega vratu. Njeno srce je poskočilo in na obrazu se ji je zarisal strah, ob enem pa so njeni možgani dojeli dejstvo, da bitje ni človek, hladna koža na vratu pa je v njej prižgala plamen upanja. A vse skupaj se ji je po letih želja zazdelo kot sanje, kjer so se podobni scenariji dogajali kar naprej. Tokrat pa se je zdelo vse le še boljše in strah je kopnel, ko pa je zaslišala še glas neznanca, kar se do tedaj v sanjah še ni zgodilo, se ji je na obrazu zarisal rahlo zmeden nasmešek, ki pa je bil komaj opazen. ''Pravzaprav sem bila namenjena na jaso.'' je odvrnila nekoliko glasneje kot neznanec ter se mu zazrla v oči, kjer je zapazila previdnost. ''In predvidevam, da si si tudi ti zaželel nočnega zraka?''

Naslov sporočila: Re: Willow Danielle Rosenberg Ned Feb 21, 2010 7:24 pm

opis je sprejet!

Opis je izpolnjen, kot zahtevajo kriteriji, zato si seveda sprejeta in se lahko lotiš iskanja povezav pisanja, tačas pa boš uvrščena v uporabniško skupino in dodeljen ti bo rank. Tvoj nickname je bil iz 'Willow' spremenjen v 'willow rosenberg'. Dobrodošla na Sunnydalu!

» That's not funny {Willow & Ambrosine}
» Girls just wanna have fun, right? {Willow, Dawn & Buffy}