I want you bad. [Spike & Nyah]

Bila je čudovita noč. To ali pa je bilo za tak rožnat pogled na svet krivo samo vampirjevo dobro razpoloženje, ki je na dan zaljubljencev presegalo meje njegovih običajnih dobrih dni. Počutil se je povsem svobodno in za spoznanje še malce bolj zlobno, toda ne tako zelo, da bi se njegove misli vrtele okrog načrtov, ki jih je tiste dni vztrajno pripravljal za izganjalko. Ne, noč je bila preveč čarobna za kaj takega. Z drugimi besedami - bil je čas za zabavo, razbijanje, popivanje in vse ostalo, kar je sodilo v kategorijo 'podlosti'. Spike bi lahko prisegel, da je Bronze dobesedno razganjalo od ljubezni - vsi ti parčki, ki so si na plesišču (pa še kje drugje) brez sramu predajali strasti, in nasploh je bilo celo ozračje prežeto s harmonijo tega čudovitega čustva. Nič čudnega torej, da je Spike v sebi hrepenel po tem, da bi se enostavno prepustil temu toku, si poiskal kakšno žensko ali dve ter pokazal tem romantikom, kaj se to pravi 'prava ljubezen'. Bil je tako poln samega sebe in svoje strasti do življenja, da je enostavno moral poskrbeti, da vsa ta energija ne bo šla kar tako v nič. Resda je imel dekle, toda tisti trenutek se je zdelo, da ga to dejstvo posebno ne obremenjuje. Seveda jo je ljubil, kako pač ne, saj sta bila par že več kot stoletje (no ja, z vmesnimi presledki), toda kaj, ko se mu je začelo zdeti, da med njima ni več tiste prave iskrice, neukrotljive strasti, ki je povzročila, da so telesa kar gorela. Veliko bolj so jo zanimale tiste njene porcelanaste lutke in svetleča luna, kot pa njegove potrebe po ljubezni. Saj je imel navsezadnje srce, presneto, četudi pač mrtvo. Tako se je s cigaretom v ustih namenil naravnost proti šanku, da bi si naročil svoj običajni viski, od koder je človek imel tudi precej dober razgled nad celotnim klubom. Na tak način se je vedno dalo locirati, kakšno osamljeno lepotičko, ki bi jo v najboljšem primeru lahko pospravil za večerjo. Le kaj je bilo še boljšega? Malce ljubezni, ki jo nato zaliješ z vročo krvjo, ki je bila ravno po tvoji 'krivdi' tako zelo razvneta. Zlohotno se je nasmehnil svojim mislim, nakar je njegovo pozornost nenadoma pritegnilo dekle, ki je sedelo na barskem stolu in očitno z veliko mero nesramnosti odslovilo nekega ubogega fanta, ki ji je očitno prišel dvoriti za ples. Spiku je ob tem preko obraza šinil poreden nasmešek, saj si ni mogel kaj, da ne bi pomiloval nespretnosti, s katero so se nekateri lotili osvajanja deklet. Morda je res bila hladnokrvna psica, toda Spike je bil prepričan, da je samo zagrenjena lepotica, ki samo čaka, da se jo s svojim šarmom loti kakšna baraba. Morda je šlo res samo za njegov vampirski ego, morda pa je bilo na njej dejansko nekaj tako potencialnega, da se Spike enostavno ni mogel upreti skušnjavi. ''Auč. Naravnost skozi Valentinovo srce. Očitno moraš biti nekakšna zlobna Kupidova dvojčica,'' jo je zato nepričakovano ogovoril, ko se je končno uspel prebiti do praznega mesta ob šanku poleg nje, pri čemer je zvenel nekoliko zbadljivo, obenem pa si ni mogel kaj, da ne bi fantu, ki očitno ni ustrezal njenim standardom, namenil pomilovanja poln pogled, nato pa svojo pozornost spet namenil dekletu poleg sebe ter se ob tem sam pri sebi namuznil. ''Neusmiljena in kruta,'' je še dodal, kar malo pomenljivo, pri čemer je njegov pogled izzivalno postal pri njenih ustnicah, nato pa se zopet vrnil k njenim očem, ki so bile prav gotovo omama marsikateremu moškemu, zapeljivo rekoč: ''I like that..''

((Nyah, hun'? ))

[here i am ]

To, da se je znašla v Bronzu je bila samo zato, ker se je že cel dan pošteno dolgočasila in sploh ni vedela kaj naj počne. Čeprav je zadnje dni rada raziskovala bližnjo in daljno okolico, kamor je sedaj kot temnostranka smela, ji danes ni bilo do tega. In ko se je cel dan tečno prekladala sem in tja, se je zvečer le odločila, da gre malo ven, čeprav je nekoliko kolebala med tem. Vendar je bila preveč družaben človek, da bi samevala doma, zato se je prav hitro uredila. Kratka oblekla, visoki črni škornji in dolg črn plašč in že je bila nared za ven.
Ko je vstopila v notranjost Bronza, je ta seveda bil popolnoma v vzdušju Valentinovega. Okrašen v roza in rdeči barvi, iz stropa so viseli srčki v najrazličnejših velikosti, polno je bilo balonov in še milijon drugih okraskov. Vsepovsod so bili parčki, ki so si tako ali drugače izkazovali svojo ljubezen. Zavzdihnila je. En večer bo pa že zdržala, čeprav vsekakor ni bila ljubiteljica tega praznika za zaljubljene. Mogoče se ni mogla vživeti vanj, ker še nikoli ni bila zares zaljubljena. Še nihče je ni popolnoma osvojil in stopil ledeno ogrado okoli njenega srca. Takoj se je napotila k šanku, čeprav jo je zamikalo iti tudi plesati, vendar sama ni imela kaj delati na plesišču, glede na to da je bila brez spremljevalca. Najbrž ena redkih, ki so nocoj brez druge, 'boljše' polovice zavili sem. Zasedla je enega od prostih barskih stolov in natakarju naročila kozarec martinija. Z njim se je za nekaj minut zapletla celo v pogovor, saj ga je poznala že od kar je zahajala sem in bil je tudi eden redkih s katerim se ni spustila v kakšno avanturo, kar ji je bilo po eni strani čisto všeč in niti ga ni poskušala zapeljati in spraviti v posteljo. Pogovor sta kaj hitro prekinila, saj se je moral vrniti na delo. Z nasmehom sta se poslovila, po tem pa je Nyah ostala sama. In očitno je nekdo opazil in zgrabil priložnost, saj jo je v naslednjem hipu že spraševal za ples. Nyah je prav vzvišeno premerila fanta, mlečnezobneža po njenem mnenju in z veliko mero nesramnosti odgovorila, da ne in naj si najde kar katero drugo. Bila je hladna in kruta, vendar ju kot vedno ni bilo mar. Revež se je prav poklapano odvlekel stran, vendar Nyah še opazila ni. In tudi ni imela več želje po plesu, ne z njim ne s komerkoli drugim. Bi jo moral pa nekdo že res močno prepričati v nasprotno. Na dušek je spila preostanek martinija in natakarju naročila novega, ki je prav tako hitro kot prvi izginil po njenem grlu.
Že je hotela zabrusiti par krepkih tistemu, ki jo je spet ogovoril, pa se je ustavila, ko je videla koga ima pred seboj. Visok blondinec ji ni bil neznan. Videla ga je sicer nekajkrat v Podzemlju, vendar je bilo to tudi vse. Ni se imela še priložnosti osebno spoznati z njim. ''Očitno res. Valentin ni ravno moj najboljši prijatelj,'' se je prvič danes iskreno nasmehnila, da je razkrila svoje bleščeče bele zobe. Zasukala se je na stolu proti njemu, da je že tako kratka obleka zlezla še nekoliko bolj navzgor in odkrila še več kože. Natakarju se je kratko zahvalila, ko je prednjo postavil že njen tretji kozarec martinija. Alkohol je precej dobro prenesla, zato je ni skrbelo, da bi že po nekaj kozarcih napol mrtva obležala za šankom. Nyah že ne. ''Ne vedno'' je odgovorila in se tudi sama poslužila pomenljivega tona glasu , ustnice so se ji ukrivile v zapeljiv nasmešek. Mogoče pa le ni bilo tako napačno, da je nocoj zavila sem. Odlično je znal osvajati in pripraviti žensko, da je bila v hipu vsa mehka in voljna. Dovolj je bil že en sam pogled, da ti je spodneslo tla pod nogami. Če bi se vsaj nekateri učili od njega, bi imeli potem manj težav, kako si dobiti dekle. ''Torej ti je všeč neusmiljenost in krutost? Ali mogoče kaj drugega?'' si je s konico jezika rahlo ovlažila ustnice in si nekaj pramenov pospravila za ušesa, s tem pa razkrila svoj vrat.

Očitno je bila Spikova samozavest upravičena, saj je v trenutku, ko sta se njuna pogleda srečala, postalo jasno, da tolerira njegovo vsiljivost. Kako da ne, ko pa se je zavedal, da ga daleč naokoli ni bitja, ki bi lahko posnemalo njegov izgled. peroksidni lasje, prodorne modre oči, katere je sedaj sicer temnila mračna senca zla, ki ga je nosil v sebi, krvavo rdeča srajca, ki jo je nosil pod dolgim usnjenim plaščem; poleg tega pa ga je zopet pritegnilo v lakiranje nohtov in nošenje srebrnih prstanov. Takole od daleč bi ga lahko zamenjali za kakšno 'punk-rock zvezdo', upornika in razgrajača – toda kaj ko je bil v resnici še nekaj veliko hujšega. ''Veš kaj? Moj tudi ne. Vsi pravijo, da je bil svetnik, v resnici pa je ena navadna baraba,'' je odvrnil na njene besede in se namuznjeno zamislil nad lastnimi besedami. Saj niti ni bil prepričan, da ve, kaj je hotel povedati s tem, ampak očitno je bilo, da se tudi njemu zdi ta praznik zaljubljencev ena velika neumnost, pa čeprav je bil tiste noči več zagret za to, da se udeleži te norije. Navsezadnje, če bi ga vse skupaj zares spravilo v slabo voljo, bi se še lahko lotil kakšnega zaljubljenega parčka, tako kot sta to nazadnje storila skupaj z Dru. Vsi pač ne morejo biti srečni. Ni mu ušel njen nasmešek, niti drža telesa, s katerim se je sedeč na stolu zasukala v njegovi smeri, medtem ko je sam še vedno stal poleg nje ter jo pri tem ves čas pozorno motril s svojim pomenljivim pogledom. Še zadnjič je potegnil dim, nato pa ogorek vajeno udušil na pultu, ne da bi se menil za nerganje natakarja, ki mu je takoj zatem urno podstavil pepelnik. Na njen odgovor se je odzval s komaj opaznim nasmeškom, ki bi lahko pomenil marsikaj, čeprav je bil v resnici le izraz tega, da ga ni ravno prepričala. Okrog nje je bila tema – lahko jo je čutil, saj je bil navsezadnje tudi sam bitje teme; čeprav ga je pri tem motilo dejstvo, da ni oddajala tipičnega demonskega vonja. Ne, bila je samo človek, toda še vedno polna skrivnosti. Njene naslednje besede so izzvenele veliko bolj pomenljivo, kot pa če si z gibom roke ne bi razkrila vratu, ki je vampirjev pogled pritegnil kot magnet. Tako mehak in tako dišeč... definitivno se je po kakovosti uvrščal tja med tiste, katere bi si – še preden bi vanj dokončno zagrizel – želel pred tem še nekoliko ljubkovati. Ni si mogel kaj, da si ne bi ob teh mislih tudi sam obliznil ustnic ter svoj pogled naposled zopet povrnil k njenim očem. ''Če bi ti povedal, bi te moral ubiti,'' je skrivnostno odvrnil na njeno vprašanje, svojega pogleda pa še kar ni odmaknil od nje. Besede so bile vsaj po njegovem mnenju povsem na mestu, saj je dvomil, da bi bila ženska vesela novice, da se vampirju poleg nje cedijo sline ob pogledu na njen vrat. Razen če ni tega že vedela in je bila vse skupaj samo igrica? Toliko boljše - ženske, ki ljubijo nevarnost. Vsekakor pa je bilo jasno, da vampirju diši še kaj drugega kot samo njen vrat. Le komu ne bi ob pogledu na tako postavo in ustnice, ki so skušale njegovo potrpljenje? Dekle je bilo vredno več kot samo enega greha in to si je Spike moral kljub dejstvu, da ga je doma čakalo vampirsko dekle, enostavno priznati. Saj tako in tako ne bi vedela... Ali pač? Sicer pa sem ji dolžan še za vse tiste jelene in kaosne demone... si je hitro našel opravičilo za lastne pregrešne misli in se tako brez slabe vesti odločil, da si bo tisto noč privoščil, kar se na dan zaljubljencev privoščiti da. ''Ampak ja, všeč mi je. Ker vas naredi tako... nevarne,'' je dodal ter dekletu pred seboj, čigar imena še vedno ni poznal, namenil enega izmed svojih tipičnih nasmeškov. ''In ti?'' je vrnil vprašanje ter segel po kozarcu pijače, katerega je predenj postavil natakar, ki je imel tisto noč resnično polne roke dela. ''Kaj je tebi všeč?'' Zopet tisti nasmešek, ki je bil odraz njegovih precej podlih misli, kakor da bi želel namigniti na to, da so se vse njene želje tisti trenutek utelesile tik pred njo. Pa saj med njima ni bilo nekega blaznega kontrasta – oba sta bila očitno pristaša črne in dolgih plaščev, glede na potek pogovora ter način, kako sta si izmenjevala poglede, pa je bilo tudi jasno, da se prav dolgo ne bosta mogla izogibati neizbežnemu. Strast je ogenj, s katerim se pač ni dobro igrati...

Opazila je njegov izgled, ki je ob vseh teh živih barvah nocoj v Bronzu res bil v oči. Njegova krvavo rdeča srajca, ki jo je bilo videti izpod usnjenega črnega plašča, je sicer nekoliko omilila sicer temačen izgled. Njene oči so zapazile tudi vse ostale podrobnosti, ko ga je na hitro premerila. Prsti polni srebrnih prstanov in črno nalakirani nohti. Pravzaprav se v tem sploh ni nič razlikoval od njenih rok, le v tem, da je nosila manj prstanov. Morala je priznati, da je njegov izgled res pritegnil. ''In biti Valentin je na smrt dolgočasno. Veliko bolj zabavno je, če si Kupidov zlobni dvojček oziroma dvojčica,'' se je Nyah nekoliko škodoželjno zasmejala in prikimala njegovim besedam. Če bi bilo po njenem mnenju, bi to Valentinovo že zdavnaj ukinilo, bil je že čisto skomercializiran. Čeprav glede na to, kako in v katero smer se je začel zvečer odvijati, bi lahko pozabila na vso to mržnjo do tega praznika. Ob njegovem komaj opaznem nasmešku, si je mislila, da ji ne verjame. ''Misliš, da ne znam biti vsa medena in prijazna?'' so se njene oči smeje zazrle v njegove. Vsekakor je lahko bila tudi takšna. Šlo je za dobro plat njene osebnosti, ki pa ni bila uporabljena tako pogosto, kot bi sicer lahko bila. Njegov pogled prikovan na njen vrat ji zagotovo ni ušel in prav pomenljivo se je nasmehnila. Vedela je na katere tipke je treba pritisniti, če si hotel dražiti vampirja. In to je Nyah v tem trenutku vsekakor tudi počela. Izzivala ga je in to precej, saj ko je rahlo obrnila glavo, je razkrila samo še več golega vratu, katerega je krasila samo srebrna ogrlica s prav takim obeskom, dokaj nenavadne oblike. Vedela je, kaj je šibkost vsakega vampirja, kar je svetolasec nasproti vsekakor bil. Če ne bi vedela od prej, bi jo pa prav zagotovo prepričal njegov strmeči pogled, ki se nekaj trenutkov sploh ni premaknil nikamor drugam. ''Res? Kar ubiti bi me moral?'' se je delala nevedno in kratko pomišljala preden je nadaljevala: ''Ah, tudi če bi me. Enkrat moramo vsi umreti, prej ali slej,'' je z namuznjenim nasmeškom dražila dalje. Nadvse rada se je poigravala, njene besede so bile polne dvoumnosti, ki si si jih lahko razlagal tako ali drugače. ''Mimogrede, Nyah,'' se je naposled le predstavila, saj je dvomila, da pozna njeno ime, tudi če je bila v istih vrstah kot on. Ona je njegovega že poznala… Spike. Kolikor je vedela, je bil precej zaželen med ženskami in to je sploh ni presenečalo. Bilo je nekaj na njemu, kar te je prav z vso močjo privlačilo. ''Če me boš že res moral ubiti, da boš vsaj vedel, kako se tvoja trofeja imenuje,'' se je pošalila in z roko segla po še nedotaknjenem novem kozarcu alkoholne pijače. ''Potem te nedolžna, mirna, nežna, prijazna dekleta, ki še muhi ne bi skrivile lasu, ne privlačijo?'' je prav z radovednim zanimanjem povprašala in se pomenljivo nasmehnila. Resnično je bila radovedna kakšen bo njegov odgovor. ''Kaj mi je všeč? No, naj pomislim.'' Narejeno je pogledala nekam navzgor, kjer so iz stropa viseli vse mogoči okraski in ustnice v razmišljanju rahlo našobila. Sicer ji sploh ni bilo potrebno razmišljati. Odlično je vedela kaj ji je všeč, nad čem se navdušuje. In kolikor je poznala bitje teme, ni dvomila, da mu bo njen odgovor všeč. ''Všeč mi je nevarnost in divjost, kako ti srčni utrip močno naraste, kri vroče butne po žilah. Vročica, temačnost, vznemirjenje in skrivnostnost. Živeti življenje popolnoma na robu…'' je počasi naštevala in oči so se ji goreče zasvetile, ko je pogled preusmerila nazaj k njegovim, prav tako modrim očem, ki so prav sevale ven iz vseh teh temnih barv, s katerimi je bil odet. Čutila je vez in elektriko, ki je tekla med njima. Ni ji bilo potrebno kaj veliko razmišljati o tem kam se nagiba vse to, ta njun pogovor. Še slepec bi to videl. ''Bo dovolj?'' Nasmehnila se je z enim tistih njenih najočarljivejšim nasmeškom in njeni topli prsti so čisto mimogrede zdrsnili čez njegovo hladno dlan in prste, kot da bi bilo to nekaj popolnoma naravnega. Nyah se je mnogokrat takole dotikala ljudi okrog sebe, hote ali nehote. Čisto ji je že prišlo v kri, bilo je že kar stvar navade, ki je nekaterim šla na živce, po večini pa ni slišala večjih pripomb, zato se je tega še toliko manj zavedala.

Spike se je moral strinjati z izrečenim, sploh zato ker je dekle svoje besede pospremilo s smehom škodoželjnosti, katere se je tudi sam uspel nalesti. Seveda je vedel, kako dobro dene lomiti srca. Morda ne na način, kot je to počela ona ali pač kdorkoli, vendar pa je bilo to, kar je sam storil z Izganjalko temu precej podobno. Kako jo je strl, kako je svojo ljubezen do nje neusmiljeno spreobrnil v sovraštvo. In to je bilo res zabavno. ''Ne vem. Ti mi povej,'' je namuznjeno odvrnil na njeno vprašanje. ''Kakšen tip moškega bi moral biti, da bi si kaj takega zaslužil?'' je dodal ter se radovedno zazrl vanjo, pričakujoč njenega odgovora. Spike ni dvomil, da ne bi znala svojih ženskih čarov uporabiti takrat, ko bi bilo za dosego cilja potrebno zapeljati kakšnega moškega ali pa samo omehčati kakšno kamnito srce. Saj je bila navsezadnje tudi Drusilla takšna – kako nedolžno ga je včasih znala pogledati in kako nežno božati s svojimi sicer ubijalskimi nohti. In še vedno ji je na ta način od njega vedno uspelo dobiti prav vse, kar si je njeno noro srce poželelo. ''Zadnje čase se nihče več ne boji smrti,'' je malce zamišljeno odvrnil, saj se je bilo pri ogledovanju njenega vratu težko osredotočiti še na kaj drugega kot to, kako zelo dobro bi del že en sam mali ugriz... ''Kar mi samo olajša delo,'' se je nato le predramil in se z nasmeškom zopet zazrl v njene oči. Izpadlo je, kakor da se pravzaprav šali, čeprav je vampir vse izrečeno mislil še kako resno. Zadnje čase je imel vedno več opravka s takimi, ki so mislili, da so nesmrtni, s čimer pa so ga samo še bolj podžgali k temu, da ji je dokazal nasprotno. Nikjer nobenega strahu več, zaradi česar je njegova umetnost-ubijanje prav klavrno izgubljala na užitku. Nyah... še nikoli ni slišal zanjo, pa čeprav se je zadnje čase kar precej zanimal za potencialne temnostrance, ki bi se mu bili pripravljeni pridružiti na zabavi, ki jo je pripravljal za svetlostrance. Zanj je bila takorekoč neznanka, vendar pa se s tem vsaj tisti trenutek ni prav nič obremenjeval. Če pa mu je predstavljala kakršno koli nevarnost, pa toliko bolje. ''Spike,'' se je z medlim nasmehom predstavil tudi sam. ''Da boš vedela, komu se zahvaliti za večnost.'' S skrivnostnim nasmeškom na ustnicah je tudi sam segel po kozarcu svoje pijače ter ga že vajeno izpraznil kar na dušek, praznega pa odložil nazaj na pult, ne da bi se pri tem odločil za novo rundo. ''Ta, ki svojo nedolžnost hranijo za princa na belem konju? Lepo te prosim... Le kaj je pri tem zabavnega?'' je posmehljivo prhnil in pri tem zavil z očmi, češ mar te slučajno spominjam na dobrega in prijaznega fanta, ki hrepeni po temu, da bi našel svojo princesko in ji ostal zvest do konca svojih dni? Zmajal je z glavo in se z eno roko naslonil na pult, nato pa svoj pogled na kratko sprehodil po prostoru, kjer se je še vedno odvijala podobna scena kot ob prihodu. Nešteto parčkov zibajoč se v počasnih ritmih ljubezenske balade. ''Jaz nimam časa za romantiko... Mora biti grobo, hitro. Tako kot življenje,'' je še dodal in svojo pozornost z rahlo nagajivim nasmeškom vrnil nazaj k Nyah ter prisluhnil njenemu odgovoru, ki je bil seveda točno tak, kakršnega si je želel. Z dekletom jima je bilo očitno več skupnega, kot bi si sicer sprva mislil, kar je Spika samo še bolj vznemirjalo. Končno nekdo, ki ga ni strah uživati življenje preko vseh omejitev, ki se en boji igranja z ognjem... Tudi njegov pogled je ob tem kar vzplamtel, sploh zato ker se je zavedal, da jo sam lahko popelje prav do vsega. ''Za zdaj...'' je pomenljivo zamrmral, nakar je na svoji hladni koži začutil dotike njenih prstov, kar si je seveda razlagal povsem logiki primerno. Skorajda neopazno se ji je s telesom še nekoliko približal, pri čemer je z roko, s katero je slonel na pultu zdrsnil nekam za njen hrbet. Bil ji je blizu, a še vedno dovolj daleč, da je imel dober razgled tako na njen obraz kot tudi vrat, čeprav so njegove želje tisti trenutek presegale običajne želje vampirja. ''Veš, morda sem si pa premislil,'' je njegov glas postal za spoznanje tišji, vendar pa ji je bil z ustnicami dovolj blizu, da ga je še vseeno lahko dovolj dobro slišala. S prosto roko se je narahlo dotaknil njenega kolena, nato pa s prsti prav počasi zdrsnil vzdolž njene gole kože. ''Glede tega, da bi te ubil... Morda te je celo škoda. Ker imaš nekaj, česar že lep čas nisem zasledil pri nobeni ženski,'' je njegov glas postajal vedno bolj zapeljiv, ko se je s svojimi ustnicami vedno bolj približeval njenemu ušesu, pri čemer pa mu je pogled avtomatsko pristal na njenem sedaj tako dostopnem vratu. ''Ogenj..''

Nyah se je nasmehnila in za trenutek pomišljala, kako naj odgovori na njegovo zastavljeno vprašanje. ''Seveda sem lahko tudi to… Ne moreš biti ves čas neusmiljen, pokvarjen in krut. Ne vem kako je s tabo ali s komerkoli drugim, ampak jaz ne morem biti.'' Skomignila je z rameni in se namuznila ob njegovem pričakujočem odgovoru. ''Veš na to pa ne vem, če bi ti znala po resnici odgovoriti. Ne vem, če ni bolj odvisno od same situacije in razpoloženja, kot od tega za kakšnega tipa moškega gre. V končni fazi je sicer tudi nekoliko pomembno, vendar mnogo manj. Sicer pa…'' je naredila kratko pavzo in nadaljevala: ''… mogoče bi moral biti podoben tebi, da bi si zaslužil to,'' mu je v šali pomežiknila in se zasmejala. Oči so se ji iskrivo zasvetile in namenila mu je dolg ter pomenljiv pogled. Dobro se je zavedala, da se da vsakega moškega oviti okoli prsta, tako ali drugače. Z izgledom, sladkimi besedami ali celo z neusmiljenostjo in krutostjo. Znala se je preleviti v katerokoli vlogo, le da bi ji uspel cilj, ki si ga je zadala. Zapeljati nekoga. Če je dobro pomislila, se ji obratno sploh še ni zgodilo. Da bi kdo drug dal pobudo, jo zapeljal in jo potem pustil za seboj. Ponavadi je bila ona tista, ki se je posluževala tega načina.
''No, ni nujno, da se je zaradi nekaterih posameznikov, sedaj nihče več ne boji,'' je mrmraje pripomnila na njegove besede. Nyah se je po pravici precej bala smrti, a ne tiste, ki bi jo bilo v hipu konec. Prej tisto, kjer si trpel in trpel, a konca sploh ni bilo na vidiku. In tega ne bi za nič na svetu nikomur zaupala, sploh pa ne nekomu, ki bi to lahko brez težav izkoristil sebi v prid. Tveganje je le bilo preveliko, čeprav je oboževala tveganje, je v tem primeru to oboževanje izginilo. Življenje ji je vseeno preveč pomenil, da bi ga kar tako zapravila, kljub temu da je velikokrat dala vedeti, da ji popolnoma nič ni mar zanj.
''Zahvaliti za večnost? Veš, mislim, da me trenutno večnost še ne privlači kaj pretirano. Mi je moje smrtniško življenje čisto všeč. Se bom pa vsekakor oglasila pri tebi, ko bom spremenila svoje mnenje. Boš prvi izvedel,'' mu je z nasmehom pomežiknila. Prav dobro je vedela na kaj je napeljeval svoje besede. Ni se bala ugriza vampirja, le ni imela želje postati že ena izmed njih. Svoje smrtniško življenje bo uživala dokler ga bo lahko, potem pa kdo ve. Ni vedela, kaj ji bo prinesla naslednja ura, kaj šele mesec, leto. Načrtovanje ni bila njena domena, sploh ko je ugotovila, da lahko nekaj dolgo časa načrtuješ, potem ti pa vse pade v vodo. Je pa že bolje bilo živeti za sedanjost kot neuresničeno prihodnost. Čeprav nekatere stvari si pa zagotovo moral delati tudi na dolgi rok.
''Za naju najbrž res ni pri tem nič zabavnega, ampak komu drugemu pa to verjetno veliko pomeni, mislim imaš vse vrste ljudi, ki so jim pomembne druge stvari kot ostalim. Saj veš, da je dekle njegovo in popolnoma njegovo,'' se je namuznila ob njegovi posmehljivosti. Njej je bilo najbrž še manj zabavno kot Spiku, glede na to, da ne bi zdržala brez moških niti enega samega dne. Od kje je bila ta njena obsesija niti približno ni vedela. Občutek je imela, da je to v njej prisotno že od nekdaj, le da je bilo prej manj opazno.
''In to pravi nekdo, ki ima večnost… Da nima časa…'' se je Nyah zasmejala. Nekako res to ni šlo čisto skupaj. Večnost je bila mamljiva in navsezadnje tudi varljiva. Po njenem mnenju je bila cena za večnost prevelika in čeprav je ravno malo nazaj jasno in glasno izjavila, da je ne privlači, to ni bilo čisto res. Večnost jo je mamila in jo delala človeško šibko. Kdo pa si ni želel večnosti? Dovolj bi bila že samo ena beseda in dobila bi jo… Le ni bila prepričana, če je pripravljena na to… ''Torej, v grobem rečeno, prideš, opraviš in izgineš v temi noči?'' je bolj rekla kot vprašala. Ušel ji je pomenljiv nasmešek ko so njene oči ujele njegove. Na podlagi njegovega odziva, je sklepala, da mu je bil njen odgovor všeč. Videla je ogenj v njegovih očeh. Za en sam trenutek je preusmerila pozornost drugam. S pogledom je zdrsnila čez prostor, kjer je bilo še vedno kot nazadnje, brez večjih sprememb. Bila pa je velika sprememba, ko je pogled preusmerila nazaj k Spiku. Bil ji je veliko bližje, kot je pomnila in še se ji je približeval.
Čutila je njegove prste na svoji koži in ne glede na to, da so bili hladni, so za seboj pustili toploto, če ne že kar vročine. Globoko je zajela sapo in trdno zaprla oči. Skušala je nadzirati samo sebe, saj jo je njegova bližina vsekakor močno vznemirjala. ''No me veseli, da se vampirju zdi, da me je mogoče celo škoda…'' je dahnila skozi napol odprte ustnice. Z rokami je zdrsnila preko njegovih nog do pasu, čez hrbet in se ustavile nekje na vratu. Prsti so se radovedno sprehodili po vratu, obrazu in raziskovali. Pod prsti je čutila kot led gladko kožo, ko je z njimi drsela po njej.
Odgovor jo je presenetil in ji obenem godil. Še ni nikoli ji ni nihče rekel, da ima ogenj, niti ni nikoli o tem sploh razmišljala. ''Po čem sklepaš?'' je bil njen glas čisto tih, a še vedno dovolj glasen, da je razločno prišel do Spikovih ušes. Oči je imela še vedno zaprte, njeni čuti pa vseeno niso imeli nikakršnih težav z zaznavanjem Spikove neposredne fizične bližine.

[sorry, mal čudn tole ]

Spike se je namuznjeno zamislil nad njenimi besedami ter sam pri sebi skušal ugotoviti, ali to velja tudi zanj. Prav zares se ni počutil kot nekdo, ki bi premogel kaj dobrega in prijaznega v sebi, pa čeprav je bil to vselej, kadar se je šlo za njegovo preljubo Drusillo. Saj jo je ljubil, kakor so vampirji ljubiti znali, ji nosil dragocena darila kot so ogrlice, prelepe obleke z lepimi dekleti v njih in celo podgane. Ubijal je zanjo na najokrutnejše načine samo zato, da bi ji na obraz priklical nasmeh. ''No, če pogledava na to z moje perspektive,'' je začel, ko je ugotovil, da je krutost pravzaprav relativna. ''Moje dekle me je zapustilo, ker sem se baje pomehkužil... To je bilo leta nazaj,'' je hitro dodal, saj ni bil ravno ponosen na svoje obdobje dušnega mučeništva, iz katerega so se temnostranci tako radi norčevali. ''Toda razen tega... I've always been bad,'' se je mrmraje nasmehnil in jo še vedno dražil s svojim pomenljivim pogledom. Že dolgo ni bil tako zelo v elementu zapeljevanja ženske, da je sedaj prav užival v tem, čeprav mu je bilo ponavadi celo nekoliko ljubše, če se je dela lotilo dekle. ''Torej gre za neke vrste lepa-dekleta-privlačijo-barabe stvar?'' je bil radoveden, pri čemer je njegov pogled ob muzanju nad besedami še vedno ostajal enako pomenljiv kot prej. Spike je to namreč bil – oziroma je vsaj zase tako pravil – da je pokvarjena baraba, če pa mu je k temu kdo pritrdil, pa je bilo kot poslastica za njegov vampirski ego. Ravno zaradi tega ni nikoli spreminjal svojega videza, ker je vedel, kaj želi predstavljati. ''Ja… Sicer pa so na svetu tudi hujše stvari,'' je mračno pripomnil, ko se mu je v očeh zasvetila nenavadno iskrica, ki je vzniknila iz misli na to, kaj se je imelo zgoditi s tem malim ušivim mestecem. Toda ker je bila ljubezen v zraku, ga je to občutje kaj kmalu minilo in spet se je osredotočil na v tistem trenutku bolj aktualne zadevščine. ''Te bom držal za besedo,'' se je skrivnostno nasmehnil njeni trditvi, ne da bi tisti trenutek že kaj sumil glede tega, da dekle še predobro ve, s kom ima opravka. ''Jah, in koliko moških je dejansko zvestih svojim ženskam?'' je posmehljivo prhnil in privzdignil obrv, kot da bi hotel reči 'samo mene poglej'. ''Mislim, moraš biti pa res naiven...'' je nadaljeval s svojim posmehovanjem, kakor da ne bi bil ravno on tisti, ki je celo stoletje preživel zvest svoji preljubi Drusilli, na katero je tisti večer sicer kar nekako pozabil. ''In kot da so ženske kaj boljše. Princ na belem konju, pa ja. In ti gre in zajaha prvega demona, ki ga vidi,'' se je sam pri sebi mrmrajoče pritoževal čez tisto, kar mu je nekoč naredila Drusilla. Zmajal je z glavo, ne meneč se za to, kako je zazvenela omemba demonov, saj ni mogel vedeti, ali se dekletu poleg njega kaj sanja o resnici sveta, v katerem biva. Nenadoma ga je njena omemba večnosti zmedla, vendar pa se tega z njegovega obraza ni dalo razbrati. ''Večnost zna biti dolgočasna, če si z nečem ne krajšaš časa,'' je odvrnil na njene besede. To je bilo vsekakor res, vsaj zanj, saj se je energičen kot je bil hitro začel dolgočasiti, če okrog sebe ni imel nevarnosti, ki bi ga ogrožala ter dajala občutek, da lahko tudi njegovi večnosti poteče rok uporabe. Sicer pa kaj bi z večnostjo, če je ne znaš kar najbolje izkoristiti? ''Nekako tako ja,'' se je skrivnostno nasmehnil. Pravzaprav ne bi mogla bolje povedati.
Opazoval je njen obraz, ko je zaprla oči, ter njeno mimiko, s katero mu je dala vedeti, da jo njena bližina vznemirja. Kako da ne, ko pa je lahko kar čutil ogenj, katerega je v njej zanetil že prvi trenutek, ko sta se njuna pogleda srečala. Vsekakor ni pričakoval, da mu bo pri tem dala vedeti, da ve, kaj pravzaprav je; in četudi ga je to za hip presenetilo, je s svojimi dotiki še naprej nemoteno nadaljeval. Bilo je še boljše, kot si je bil sprva mislil. Človek, ki se ne upira vampirjevemu poželjivemu pogledovanju proti vratu? To je pa že bilo nekaj. Pustil ji je, da je s svojo dlanjo zdrsnila vzdolž njenega telesa, medtem ko je sam še vedno skrbel za to, da je ogenj v njej prihajal vedno bolj do izraza. ''Ker ga čutim. Ker vem, da si želiš,'' je še naprej šepetal v njeno uho, nato pa z roko, ki je do tedaj slonela na pultu zašel proti njenim lasem, jih odmaknil, nato pa s hladnimi prstmi počasni zdrsnil preko njenega vratu. ''Kajne?'' je mehko govoril dalje ter tako samo stopnjeval napetost med njima. ''Igranje s smrtjo te vznemirja...'' je še kar nadaljeval, nato pa se še bolj sklonil k njej in z zobmi narahlo ugriznil v predel vratu tik pod njenim ušesom, toliko da je vzdrhtela, nato pa to hipno grožnjo omilil s poljubom ustnic. Poželjivo se je nasmehnil, da je lahko začutil njegov dih na sebi, nato pa se počasi odmaknil od nje ter ujel njeno dlan, s katero je obstala pri njegovem obrazu, ujel v svojo, prepletel njune prste in se z namuznjenim nasmeškom ter rahlo nagnjeno glavo pomenljivo zazrl v njene oči, da bi videl, koliko strasti mu je uspelo zanetiti.

''Pomehkužil, da si se? Hmm… To pa težko verjamem,'' ga je pogledala s hipno zamišljenostjo v očeh in čeprav je malo težko verjela temu, kar ji je pravkar povedal, ni bilo nič nemogoče. Saj tudi sama ni mogla biti ves čas okrutna in brezsrčna prasica. Kdaj ji je tudi kaj seglo do njenega sicer navidez kamnitega srca. ''Always?'' je smeje ponovila za njim in bila je resnično radovedna. Muzala ob njegovih pomenljivih pogledih in mu jih vračala. ''Mamljivo…'' je dodala s hitrim bleščečim nasmeškom in s prsti nalašč čutno zdrsnila preko svojega vratu do globokega izreza njene kratke oblekice. Vedela je, da ga pošteno draži in ob tem je neizmerno uživala. Naposled je roko le umaknila in si popravila nekaj temnih pramenov las, ki so ji padli na oči, nazaj za ušesa. ''Lahko bi temu tudi tako rekel. Na lepa in čudovita dekleta se sicer lepijo razno razni. Ali kot tudi pravijo: Lepa dekleta ljubijo barabe,'' je pomežiknila Spiku in se široko nasmehnila. Koliko je bilo v tem resnice sicer ni vedela, kajti takšnih izkušenj pač ni imela.
''In kaj je po tvoje najhujše?'' ga je Nyah povprašala z iskrenim zanimanjem in radovedno ga je pogledala. Njegov odgovor jo je resnično zanimal. Ni ji ušla tista drobna iskrica v njegovih očeh, ki se je pojavila le za trenutek in lahko je sicer predvidevala, kaj je mislil, a to je bilo tudi vse. Ni imela posebnih moči, kot je branje misli ali kaj podobnega. Se je pa veliko naučila z opazovanjem. Mimike obraza, same telesne govorice. In vsekakor ji je prišlo prav v kateri koli situaciji. Naučila se je biti pronicljiva in skušala uganiti poteze in dejanja nekoga drugega. Včasih ji je uspelo, včasih ne. A učila se je na napakah in se trudila postati še boljša. Kar si je Nyah vpičila v glavo, to je morala tudi izvesti. Tudi, če so bile na poti do uspeha žrtve. Cilj opravičuje sredstva, je bil stavek, ki se ga je velikokrat posluževala. ''Meni je prav,'' je z nasmeškom odvrnila in natakarju spotoma pomignila še za eno rundo pijače, ki jo je čez minuto že imela pred seboj.
''Tega pa res ne bi vedela, ampak gotovo jih nekaj že mora biti. So eni, ki verjamejo v ljubezen do smrti, v takšno, ki je večna,'' je skomignila z rameni in se namuznila ob njegovi posmehljivosti. No, ja, sama definitivno ni verjela v večno ljubezen in zvestobo. Če je bilo pa veliko bolj zabavno biti lepo sam, ker si s tem imel vse in nobenega. Kaj je bilo boljšega od kratkih avantur? In še dobra stran je bila, da je bilo prekratko, da bi se začel dolgočasiti in bi se naveličal. In Nyah se je začela izjemno hitro dolgočasiti in postajati nemirna, če je bila predolgo v eni in isti družbi. Razen, če ti je uspelo, da si njene misli do obisti okupiral in je posledično pozabila na to, da bi bilo bolje, če se čim prej spravi stran od tam. ''Videti je, kot da bi govoril iz lastnih izkušenj?'' ga je radovedno pogledala in se ni z ničemer obregnila ob to, da je pravkar omenil demone. Saj je vedela, da obstajajo, tako oni kot še vsa druga bitja teme. Nyah ni bila dekle, ki bi pravkar prilezla iz šolskih klopi in ne bi popolnoma nič vedela o življenju oziroma nasploh o življenju v Sunnydalu in kaj vse se dogaja v tem mestecu.
''In s čim si ti najraje krajšaš čas? Z ženskami? Nevarnostjo? Kaj te najbolj privlači?'' je spraševala, vedoč, da bi njena večna vprašanja znala biti iritirajoča, več kot nadležna. Saj, če bi hotela biti bolj neposredna, bi ga verjetno povprašala, če si krajša večnost z ubijanjem, kar si jo brez dvoma je. Vendar ni bila čisto prepričana, če on sploh ve, da ona ve, kaj je on. Sicer pa ni bilo to bistvenega pomena.
Vročina, ki je prihajala od znotraj, jo je naredila nezmožno sploh o čemerkoli razmišljati in ji jemala dih. Ni si mislila, da lahko v tako kratkem času popolnoma popusti in dovoli, da jo nekdo skoraj popolnoma zmanipulira. Še posebno pa ni mogla verjeti, da jo lahko samo s pogledom in nekaj dotiki pripravi do takšnega stanja. Očitno je prvič naletela na enakovrednega nasprotnika, če ne že močnejšega. Šele ob tem je ugotovila, kako zelo malo ve in da se bo morala še veliko naučiti o zapeljevanju. Videlo se je, da je imel Spike zelo izpiljeno tehniko, sicer pa nič čudnega. Glede na to, da je bil gotovo mnogo let starejši od nje, čeprav po vizualnosti ni bilo to moč ugotoviti, je imel dovolj časa, da se je naučil vseh mogočih trikov. Njo je vse to šele čakalo. In vsekakor ni bilo potem nenavadno, da mu jo je uspelo s tako lahkoto omrežiti. Tudi, če bi se hotela upirati, bi prej ali slej popustila. Tega se je še preveč dobro zavedala. Imela je prednost, ko je šlo za ljudi, navadne smrtnike, vsekakor pa je ni imela pri vampirjih.
Njegova topla sapa, ko si je šepetal v uho, jo je žgečkala po ušesu in vratu. Njegov mehak in poželjiv glas jo je prav spravljal na rob pameti In imel je prav. Vse v njej je gorelo od želje, da bi vsaj enkrat samkrat začutila… Vse bi dala za to, čisto vse… ''Mhmm… Še nekoliko preveč, če vprašaš mene…'' je mrmraje odgovorila in se sama sebi čudila. Neskončno se je bala smrti in mučnega umiranja, a še vedno jo je na vsakem koraku izzivala in se poigravala z njo. Nič čudnega, če bi jo kdo imel za popolnoma zmešano, če bi vedel. Zagotovo je hodila po zelo tankem ledu in bilo je samo še vprašanje časa, kdaj bo led postal pretanek in se bo razlomil pod njeno težo. Ledena voda, ki je čakala, da jo pogoltne vase, je bila hkrati zastrašujoča in vznemirljiva. Zadrhtela je, ko je začutila njegove zobe na svojem vratu in glavo nagnila nazaj, da je imel še boljši dostop do njenega vratu, njeno celo telo pa se ji je napelo v pričakovanju. Kaj bo sledilo? Pravi vampirski ugriz ali mogoče kaj drugega? Naposled so ostri zobje zamenjale čutne ustnice, in nedolžen ugriz se je spremenil v poljub. Njeno telo je bilo še vedno napeto kot struna. Opazila je, da mu je bila še bližje kot prej. Očitno se je podzavestno še bolj premaknila k njemu. Njegova bližina jo je res nepopisno privlačevala. Vedno bolj kot je opažala. V glavi se ji je prižgal opozorilni zvonček, naj se že enkrat preneha igrati, če hoče ostati s celo kožo. Sploh pa naj prekine to igro z vampirjem, ki mu ne bi predstavljalo nikakršne težave je ubiti ali preobraziti. A tega ni storila, ni se odmaknila. Preveč je bila radovedna in pregloboko je že zabredla, da bi mogla ali kot prvo sploh hotela nazaj. In po eni strani je Spiku zaupala, da ji ne bo storil nič žalega. Vsaj ne tu in zdaj. In na podlagi dogodkov, se ni motila Kasneje bi lahko bila v nevarnosti, če bi se mu zahotelo vroče človeške krvi. In, če bo kasneje slučajno obžalovala, pač bo. S tem se bo ukvarjala, ko bo čas za to. A o tem sedaj ni nameravala razmišljati. Misli ji je zaposlovalo nekaj popolnoma nekaj drugega oziroma bolje, nekdo drug. Še natančneje, vampir. Pustila je, da je ujel njeno dlan, s katero je zaobjela njegov obraz, in prepletel prste z njenimi.
''Kaj za vraga počneš z mano?'' je popolnoma po nepotrebnem vprašala, saj je bil odgovor kot na dlani. Široko in iskrivo se mu je nasmehnila in njenih oči se je še vedno držala vročica, ko je s pogledom ujela njegove. Zares mu je uspelo, da je v njej zanetil ogenj, za katerega je vedela, da ne bo prav hitro ugasnil. ''Kaj, Spike?'' je bil njen glas nevarno mehak, ko se je premaknila, čisto do njega, do so se njune ustnice že rahlo dotikale in ni umaknila svojih velikih modrih oči z njegovih.

''Ampak kot sem že rekel, je bilo to leta nazaj,'' je še enkrat ponovil, da bi zatrdno obveljalo dejstvo, da ima pred seboj bitje, ki si je želelo, da pri drugih vzbuja primerno mero strahospoštovanja. Kljub temu pa je bila resnica še vedno bolj takšna, da so Spika še vedno bolj kot ne zaničevali, kar pa je zanje znalo biti pravzaprav precej nevarno. Eno izmed glavnih pravil pri boju za obstanek je navsezadnje to, da svojega nasprotnika ne smeš nikoli podcenjevati. Na njeno radovedno vprašanje, ki ga je pospremila s smehom, se je odzval le z skrivnostnim nasmeškom, ki je po njegovem mnenju povedal več kot dovolj. Tako in tako pa ni imel nikakršnega namena razlagati neznanki o vseh svojih obdobjih šibkosti, ki navsezadnje niti niso bila tako zelo redka. Naj bi ji mar priznal, da se je šele pred kratkim znebil duše? Pa ja. Muzajoče je s pogledom sledil gibu njene roke, s katero si je zdrsnila vzdolž vratu in pri tem dobesedno bil bitko s samim seboj, čeprav jima je bilo že v tistem trenutku obema povsem jasno, kam je vse skupaj vodilo. Dan je bil vse preveč.. čaroben, da bi ostala samo pri klepetu. Morda se je z vampirske perspektive zdelo, kot da se Spike le poigrava s svojo hrano, kar ni bilo nujno najbolj kulturno, hkrati pa je bil tisti večer nekako daleč od tega, da bi hrepenel po ubijanju. Očitno je imela Nyah navsezadnje res prav – celo morilci so si morali kdaj pa kdaj vzeti čas za malo manj krute zadevščine. ''To si je najbrž izmislil kakšen izmed takih revežev, kot je bil tvoj preminuli Valentin,'' je namuznjeno odvrnil na njene besede in se s privoščljivim nasmeškom ozrl nekam proti množici na plesišču, kjer se je po njegovem mnenju kar trlo takšnih nesrečnežev. ''Ne rečem pa, da ni imel prav,'' je nato dodal in svojo pozornost spet preusmeril nazaj k Nyah ter ji ob tem postregel z enim izmed svojih samozavestnih nasmeškov. To, da Spike v življenju pravzaprav ni imel ravno blazne sreče z ženskami, tisti trenutek ni bilo niti najmanj pomembno, saj je bilo ozračje vse preveč naelektreno, zaradi česar se je počutil kot nekakšen magnet za ženske. ''Po mojem?'' je zamišljeno ponovil njeno vprašanje. ''To bo najbrž pekel. Pa ne mislim samo na tistega tam doli pri Luciferju. Vsakdo se že v življenju vsaj enkrat sreča s svojim,'' je odvrnil v odgovor, tokrat veliko resneje kot dotlej. Navsezadnje je vedel, kje bo končal, čeprav se v življenju glede tega, sploh sedaj ko je bil brez duše, resnično ni obremenjeval. Glede tega bo skrbel pozneje – sedaj je bilo bistveno le to, da se kar najbolje zabava, dokler se pač lahko. In da Izganjalki in njenim prijateljčkom pokažem svojo verzijo pekla...''Večna ja...'' je zamišljeno zamrmral, saj ga je ta beseda takoj asociirala na Drusillo, katero je bil pustil za seboj v stari tovarni. Onadva sta bila večna – v to je še vedno verjel, vendar pa se mu ideja o zvestobi v tistem trenutku enostavni ni zdela preveč navdušujoča. ''Vraga, čez čas postane dolgočasno,'' je zato še navrgel in sam pri sebi skomignil, kot da bi bilo prav zares tako zelo preprosto. Razen tistega večera se Spike Drusille nikakor ni mogel naveličati – kako le, ko pa ga je znala vedno znova na svoj poseben način presenečati. ''Well, yeah...'' je odvrnil, ko ga je ujela na nek način nepripravljenega, saj so bile to celo za demona precej grenke izkušnje. ''Sicer pa ni važno,'' je hitro zamahnil z roko, saj je bila to za tisti trenutek mogoče malce preveč občutljiva tema, vsekakor pa ni spadala med kontekst tistega, kar se je tako očitno pričelo razvijati med njima. ''Z nevarnimi ženskami?'' jo je pomenljivo pogledal, pri čemer pa ni namigoval nanjo ali na njej podobne, temveč je imel v mislih predvsem Izganjalko, pa ne samo eno. Četudi se je komu zdelo sila nadležno, da jih je praktično nemogoče iztrebiti, ker za mrtvo vedno pride nova, je njemu to dejstvo pomenilo predvsem neskončno zabavo. ''In kar se tiče privlačnosti...'' je zamrmral pomenljivo, medtem ko je z lačnim pogledom drsel preko njenega telesa. ''It's you,'' je kar naravnost priznal, da bi jo s tem samo še bolj omrežil, čeprav je bilo to tako in tako jasno obema, če ne že kar vsem, ki so si ta nenavaden temačen par morda na skrivaj ogledovali. Njen omamljen glas je na Spikove ustnice izvabil kar nekoliko pretkan nasmešek, saj mu je bilo povsem jasno, da je s tem pridobil edinstveno priložnost za ugriz, pri katerem se mu dekle najverjetneje sploh ne bi upiralo. Zdela se je tako zelo voljna; celo za smrt, čeprav je nedolgo tega trdila, da si je še ne želi. Ni vedel, kako se mu je uspelo zadržati, saj je bil za vampirja sleherni, še tako nedolžen ugriz v vrat vse preveč mamljiv, da bi se brez okušanja krvi lahko odtegnil od njega. Šlo je namreč za gol nagon, slo po prelivanju krvi, ubijanju... a kot že rečeno, Spike je imel kar se tiče Nyah povsem drugačne želje. Ko je ponovno odprla oči, je v njih videl natančno tisti ogenj, za katerega je že prej vedel, da tli globoko znotraj nje. Bil je nekakšen ogenj življenja, ki ga v njegovem ledeno modrem pogledu že vrsto let ni bilo več moč opaziti. Zavedal se je, da gre za življenje, ki ga je bil sposoben vzeti, zaradi česar je bilo zanj vse skupaj samo še toliko bolj vabljivo. Še vedno je držal njeno toplo dlan v svoji in se rahlo razprtih ustnic nasmehnil njenemu spraševanju, ki je bilo po njegovem mnenju popolnoma odveč. S prosto dlanjo je zaobjel njeno lice ter svoje prste pri tem zakopal globoko v njene lase. Nikakor ni bil grob, vendar pa je bil pri svojih prijemih dovolj odločen, da je Nyah lahko na lastni koži občutila, da je bila vampirju zaradi njegove fizične premoči prepuščena na milost in nemilost. Navsezadnje je bila le navaden človek - proti skorajda stoletje in pol staremu vampirju takorekoč povsem nemočna. Še vedno trdno držeč jo, se je pomaknil korak nazaj, tako da je zaradi sile potega morala zdrsniti s stola in slediti njegovim gibom, ki so jo zopet ponesli v njegovo neposredno bližino. ''I want you..'' je zamrmral z globokim in hrepenečim glasom, pri čemer so se njegove premikajoče se ustnice komaj občutno dotikale njenih. ''..bad,'' je tiho dodal, ko se je njegov pogled z njenih oči spustil vzdolž njenega obraza proti ustnicam, katere je že v naslednjem trenutku združil s svojimi v surovem poljubu strasti, ki je vampirja na Valentinovo prevzela celo bolj kot sla po ubijanju.