Don't mess with two devils{Ambrosine and Leon}

The Bronze. Kraj, katerega Leon, v vseh svojih 200 letih, odkar je v tem čudovitem mestecu ni obiskal. Ta kraj, je nekaj posebnega. No, vsaj za njega. Prej nikoli ni imel želje, da bi obiskal kraj, kjer se gnete ogromno ljudi. Pač ga niso privlačile množice mladih, ki se na vsak način skušajo opiti, ter "žurirati". Kako jih je preziral. Vse ljudi, pa čeprav čisto brez razloga. Zasovražil, jih je, ker so jih sovražili tudi drugi demoni iz njegove vrste. Njegov mentor, katerega je imel neizmerno rad, ga je učil, da naj v ljudjeh najde njihove napake, ter da naj jih zasužnji. Pogledal je na svojo levico, kjer je imel ureznino. Skrajni čas je že bil, da Podzemlje dobi svojega pravega vodjo, ki jih bo popeljal v zmagu, ter po končno, po tolikih neuspelih poskusih ubil Izganjalko.
Stopal je po ulici za lokalom. Njegove misli so begale od enega do drugega dogodka v njegovi preteklosti. Njegovi koraki so bili lahkotni, kakor da leti nad oblaki. Zvok, ki so ga oddajali njegovi usnjeni škornji, je spremljalo cviljenje podgane. Presenečeno se je obrnil, ko je za seboj slišal motor. Mladenič, star nič več kot dvajset let, je z motorjem hitel proti njemu. Odskočil je, ter se prijel hladnega, železnega droga, ki je visel dober meter nad njegovo glavo, ter brcnil motorista v obraz.Približal se mu je, ter opazil da je mladenič mrtev. "No, tega pa resnično ni bilo škoda" je sarkastično rekel sam sebi.
Stopal je po ulici navzdol. Vrata, ki so bila tako blizu, so bila tako daleč. Ko je naredil še par korakov, se jim je končno približal. Odprl je težka, vrata, ter se odpravil v notranjost kluba. Bil je natanko takšen, kakršen si ga je predstavlja. Ogromen. Pogledal je po njemu. Mladina je plesala, nek gotsko metalni bend, je zažigal, in Leon se je prepustil tok. Spustil se je po stopnicah, ter začel plesati na isti način, kakor drugi. Oziroma bolj skakati. Nisem vedel da imajo ljudje celo dobro glasbo. Je pomislil, nato pa si je po pet minutnem predahu, ki je sledil poiskal stol.
Stoli so bili usnjenu, ter udobni. Naročil je rum - kolo, nato pa se obrnil, presenečen, ko je ugotovil, kdo sedi zraven njega.

[Like it writes Ambrosine... sry, zanič post, ker resnično ne maram začeti]

"Kaj sem res tako neumna?" se je spraševala, ko je stopala proti klubu The Bronze. Ni imela malega pojma zakaj se je odločila iti tja. Radovednost? Ne bi rekla. Ni si predstavljala kako dolgo bo zdržala v klubu polnem pijancev, človeških pijancev, če smo bolj natančni. Mogoče bo spotoma še koga ubila, saj tako ali tako pijanci ne bi opazili. Sama se ni imela namena opiti ali kaj podobnega, saj ni bila veliki alkoholik. Opazila je, da klub tej kar pozni uri, je bilo zunaj kar nekaj deklet starih manj kot 15 let. Takih res ni razumela, niti njihovih staršev, sicer pa to ni bil njen problem, če bo naslednji dan v novicah slika mrtvega dekleta. Seveda one niso vedele v kako nevarnost lahko zabredejo, če bodo še dolgo pohajkovale, vampriji se ravno ne otepajo mlade krvi. Na njih pa ne prežijo samo vampriji, zato je še toliko bolj huje. "Kaj me briga," se je namrdnila, ter preusmerila pogled stran. Na včerjašni dež so še zmeraj opozarjale luže, ki so bile sicer že manjše, kot dan pred tem. Dež ji nikoli ni predstavljal problema, saj je imela rada dežnik nad glavo, a skoraj nikoli ni nikogar sprejela podenj. Bližala se je klubu po pločniku, ter gledala vse, ki so hiteli mimo ali v enako smer kot ona. Večinoma so bili to mlajši ljudje, tokrat starejši od 15 let. Pred vrati je zagledala mrtvega fanta. "Hja, so že bili na delu?" si je mislila, ga zaničljivo pogledala, ter vstopila. Že ji je postalo vroče, zato si je slekla jakno, ter jo prijela z roko. Bilo jepolno ljudi, glasba je bila glasna. "Kaj sploh delam tu?" se je še enkrat vprašala, ter se odpravila k pultu. Natakar jo je poskušal osvajati, a se ni zmenila za to, ter je naročila vodo. On jo je čudno pogledal, saj se je videlo, da je bila voda skoraj nedotaknjena. Ko je dobila svojo vodo jo je vzela v roke, ter se obrnila proti plesišču. Seveda je bilo na njem še zmeraj veliko ljudi, mogoče še več. Res se je dolgočasila, prostori, kot je ta pač niso bili zanjo, a vseeno je včasih prišla, ker bi našla kaj "zabavnega", vsaj zanjo. Videla je kako pijani so bili nekateri, bilo je res butasto, ko mislijo, da so taki frajerji samo zato, ker se napijejo in potem delajo neumnosti. "Njihov problem, se je namrdnila. Spomnila se je srednje šole, edine ki jo je dokončala po čudežu. Tiste navijačice so se zmeraj imele za nekaj več, vsi so se imeli za nekaj več. Njo pa so seveda gledali postrani, ker je bila bela, kot stena. Nikoli ni opazila kako različini so v bistvu bili, čeprav se je še predobro zavedala kaj se dogaja v Sunnydaleu. Seveda se večina sošolcev tega še ni zavedalo, a to je ni precej zanimalo. Tkrat je bila drugačna, dobra, z nasmehom je gledala svoje prijatelje. To se ji je zdelo tako dolgo nazaj. Zdaj je bilo vse drugače, kot takrat. Zdramila se je s misli, ter srknila požirek vode. Včasih jo je res preveč zaneslo v "stare čase". Zgleda, da ni imela boljšega dela, kot da sedi na stolu in razmišlja kaj je šlo v življenju narobe. Sama sebi se je zdela pomilovanja vredna, ko je bila v takem položaju. Počutila se je kot, da nikogar ni ušesa so se ji zamšila. "Zbudi se!" je zakričala v mislih, ter stresla glavo tako, da jo nihče ni videl. Naenkart je poleg sebe videla nekoga. Bil je Leon, tisti, s katerim sta začela naenkrat skupaj ubiajti. Še enkrat ga je pogledala, da bi se prepričala ali je res on. Sicer pa se ji je tako ali tako zdel tip človeka, ki hodi po takih klubih vsak dan, pardon noč, ko ne hodi na ubijalske pohode. Razmišljala je če bi ga pozdravila. To ji ni bilo v navadi, a je vseeno poskusila. "Mhm, hej butlej. Se mogoče poznava?" ga je sarkastično vprašala. Skoraj nikoli ni sprteno začela pogovora, nekako je pozabila. Zmeraj je čakala, da jo kdo ogovori, včasih je celo prijelo. Odsotno je pogledala v nek kot in opazila mečkanje. Zmrdnila se je, ter se odvrnila pogled stran. Mogoče pa se bo le zgodilo kaj bolj zanimivega, kot popivanje-dokler-ne-padeš-dol zadeva.

((Hey, it's fine, bo bol interesting pozneje, ko se bo malo dogajal Tudi moje ni kaj prida.^^ ))