Pravzaprav je bil Jason že stalen obiskovalec različnih pokopališč, zato se najverjetneje ne bi smel več obremenjevati s tem, katerega bo obiskal. Bil je petek in čeprav se je večina ljudi ob tej uri noro zabavala v Bronzu ali kateremukoli drugemu drugem nočnem klubu, je temnolasi vampir stal pri vhodu na enega izmed najbolj temačnih pokopališč v celotnem mestu. Tako ali tako mu tema nikoli ni predstavljala problemov, prav tako pa je skrivaj oboževal lov na ostale vampirje, saj si je le tako lahko dal duška in hkrati tudi rahlo izboljšal svet, v katerem je živel.
Počasi je zakorakal po poti, ki je bila tlakovana z napol propadlimi tlakovci, ki so vodili mimo vrste urejenih grobov. Na tem pokopališču je bilo cel kup mogočnih dreves, ki so na samo pokopališče metali sence, v okrilju katerih se je Jason trenutno zadrževal, dokler ni naposled obstal pri spomeniku, ki je prikazoval neko pomembno osebnost iz zgodovine mesta, potem pa je prisluhnil zvokom noči, ki so bili zaradi tišine skoraj oglušujoči. A kljub temu mu ni ušel zvok korakov, ki so od nekod iz daljave odmevali v noči.
Za nekaj trenutkov se je njegovo telo popolnoma napelo, potem pa se je Jason sprostil in pozorno prisluhnil korakom, ki so pripadali nekemu bitju, ki je šele vstopilo na temno pokopališče. Možnost, da je bil to samo človek, ki je zašel, je bila ničelna. Bilo je nekaj drugega. Koraki, ki so zveneli odločno, čeprav se je njihova odločnost zmanjševala, so pripadali nekomu drugemu. Vampir? Demon? Kaj takšnega? Jason se je sam pri sebi namrščil, potem pa se je njegova postava elegantno zlila s temnimi sencami, saj je navsezadnje moral iti pogledati, kdo je vdrl na pokopališče. Pri tem je povsem prezrl dejstvo, da je bila beseda 'vdrl' morda pretirana, temveč se je posvetil tihemu stopanju skozi noč. To je bila ena izmed stvari, ki jih je do zdaj že povsem obvladoval, in ko je naposled obstal, je bil ravno tako neopazen kot da bi bil samo še eno drevo več.
Svoj pogled je uprl v postavo, ki je dokaj negotovo stala sredi poti, in se neprepričano ozirala okrog. Prepoznal je žensko, ki je kljub vsemu dajala vtis da ve, kaj tam počne. Pa je res vedela? Sam pri sebi se je moral nasmehniti, nenadoma povsem prepričan, da ženska ni vampirka. Vohal je njeno kri in ravno zato je vedel, da so bili njeni nameni- kakršnikoli so pač že bili- nekoliko drugačni od lovljenja.
Nenadoma se je odločil, da ne bo več kar tako stal tam, zato je naredil nekaj korakov naprej in naposled obstal na poti, nedaleč stran od nje. Ni se več trudil z neslišnostjo, temveč je povzročil kar nekaj hrupa. Želel je videti njeno reakcijo, da bi vsaj po tem lahko presodil, kaj neznanka počne na pokopališču. Navsezadnje se ljudje ponavadi niso hodili sprehajati na pokopališče, sploh v dneh, ko je luno prekrival sloj oblakov, zaradi katerih je bilo pokopališče dobesedno pokopano v temi. Ob tem je dvignil pogled in ga skoraj izzivajoče usmeril proti neznanki, medtem ko se je nekje v svoji notranjosti že zdavnaj odločil, da je ženska temnostranka. Zakaj bi se drugače nahajala na pokopališču?
