the human thing, isn't it?

Dan se je začel bolj ali manj krasno; jutro je preživela na kavi z Willow, opoldan na predavanjih, ki jih je sicer že ogromno preskočila zaradi ostalih obveznosti, ki so njeno življenje delale bolj pestro - na primer lova za vampirji, demoni in ostalimi bitji teme, sedaj pa se je spet vrnila v mestni center na dogovorjen sestanek z Gilesom, na katerega je bila že zdaj precej pozna. Ura je bila najbrž okrog druge ali pol tretje in prepričana je bila, da je že zdaj Giles izredno britanski kar se tiče njene zamude na dogovorjen sestanek; najbrž si je mrzlično čistil svoja že tako preveč čista očala in se na glas s svojim smešnim naglasom pritoževal nad resnostjo svoje varovanke. A takšen je pač bil - izjemno britanski.

V trenutku, ko je njena roka pritisnila na kljuko vrat Magic Boxa, pa se je spomnila nečesa - in ko je vstopala v trgovino, kjer je bilo prijetno hladno in vsekakor izredno sveže, je razmišljala samo o tem, kako je lahko pozabila. Navsezadnje ji je zabičal, naj ne zamuja, saj ima menda kasneje nek pomemben sestanek z.. ni ravno poslušala, s kom. Vsekakor pa je vedela, da je tokrat ne bo čakal. Ravno zato ji je tako jasno naročil, naj ne zamuja; šele zdaj so se kosci sestavljali v večjo zgodbo. Zavzdihnila je in obstala sredi navidez prazne trgovine. Razmišljala je o tem, kako je lahko Magic Box pustil odklenjen, in sklenila, da ga bo, če ravno ni druge, zaklenila sama in mu naslednjič vrnila ključe. Toda vsekakor se ji to ni zdelo ravno Gilesu primerno in za trenutek je pomislila, da je tukaj kdo izmed Scoobyjev - toda za Xandra je vedela, da je menda danes iskal službo, Willow pa je po predavanjih ostala na kampusu s Taro; Rileyja je pa tako ali tako srečala, preden se je odpravila nazaj v mestni center in pravzaprav je bil on vzrok, da je zamujala.

Počasi se je napotila po nekaj dolgih stopnicah do pulta, za katerim naj bi praviloma, nekje zraven blagajne, našla rezervne ključe. Med tem, ko se je spretno znašla v telovadnici, ni nikdar razumela Gilesovega pomanjkanja navlake in najti nekaj v njegovem odlično urejenem sistemu je bilo zanjo mučno. Odprla je predal pod blagajno in ko je pričela raziskovati njegovo vsebino, je nekaj močno počilo - kot bi nekdo razbil steklo ali kaj takega. V trenutku ji je postalo vroče, toda ohranila je dokaj trezno glavo. Previdno se je izmuznila izza pulta in se ozrla po očitno samo navidez praznem prostoru. "Kdo je tukaj?" je zahtevala v praznino.

Še zadnji kup… je pomislila Anya in dvignila dokaj velik kup starih, zaprašenih knjig. Zajela je sapo ko je začutila težo in se opotekla. Naredila je nekaj korakov ampak jo je teža bukev zanesla nazaj in z težavo je ohranila ravnotežje. Kup se je zamajal v njenih rokah in prva knjiga je začela počasi polzeti navzdol. In kmalu so ji sledile druge. S truščem so popadale na lesena tla. Anya je zavzdihnila in zastokala. Za trenutek je zaprla oči in stresla z glavo. Knjige je pustila ležati kjer so popadale in preostale, ki so ji ostale v rokah je odnesla na podstrešni del trgovine.

Odkar je prestopila prag Magic Box-a ji gre vse po slabem. Danes je bilo zelo malo kupcev in zaradi tistega trapastega raziskovanja sta mogla z Gilesom zgodaj zapreti trgovino. Kar se je kasneje izkazalo za nepotrebno, saj je Izganjalka pozabila na sestanek. Na koncu so Britancu popokali živci in se je spravil na ubogo, nič slutečo Anyo. Čeprav Giles redkokdaj dvigne svoj glas, se vedno da jasno slišati kadar je jezen. Njegov glas je oster in neprestano si čisti tista tanka, okrogla očala. Res je, da ni štopala, ampak Anya bi lahko prisegla na Xandra, da je vsaj 10 minut govoril o Buffyjini ne resnosti. Na koncu se je pobral iz trgovine in pustil Anyo samo, da je pospravila težke knjige in dnevnike.

Majhen kupček je položila na eno izmed zaprašenih polic in se odpravila po preostale knjige. Sklonila se je in pobrala še preostale knjige in jih odnesla na polico. Ravno se je odpravljala nazaj za pult, ko je ena izmed knjig pritegnila njeno pozornost. Bila je prepričana, da je knjigo že videla nekje. S počasnimi koraki se je približala polici, na kateri je ležala. Knjiga je bila tako rekoč osamljena in za razliko od drugih ni bila prekrite z debelim slojem prahu. Sklonila se je in knjigo vzela v roke. Bila je ena izmed tistih mnogih dnevniških bukvic, ki jih je Giles tako veselo prebiral. In očitno je to uporabljal pred kratkim. Knjigo je zavrtela v roki in si ogledala platnice. Nobene oznake ni bilo gor – nič kar bi ji povedalo komu je dnevnik pripadal. Dnevnik je ponovno obrnila na sprednjo stran. Porumeneli robovi listov so nakazali, da je prejšnji lastnik veliko svojega gradiva dobil drugje in jih postopoma dodajal not. Počasi je približala prste prti robu platnice. Nekakšna slutnja ji je govorila, da ni pametno odpreti dnevnika. Ampak Anya je bila zelo radovedna oseba in radovednost vedno premaga ves strah. Knjigo je odprla nekje na sredini in vanjo se je zastrmel obraz nagnusnega demona. Anya je v hipu izpustila knjigo iz rok in ta je s truščem padla na tla in dvignila oblak prahu. Živo rumene oči iz slike pa so – vsaj tak občutek je imela - prodirale skozi oblak in zrle direktno vanjo. Rdeči rogovi na vrhu plešaste, nagubane glave pa so nenadoma začeli utripati. Anya je zaprla knjigo z stopalom. ''To sem si samo domišljala… je zamrmrala. Nenadoma jo je znani glas predramil. Buffy. je pomislila in se namuznila. ''Poglej no poglej,'' je dejala in zatipala za ograjo. Oblak prahu se ni še polegel. ''Gospodična Sebična se je končno prikazala.'' Stopila je iz oblaka in se po stopnicah spustila nazaj v trgovino.

Anya je izgledala nekoliko iz sebe, a ko je zagledala Buffy, je bilo očitno, da je svoje mišljenje iz celo nekoliko prestrašenega spremenila v popolnoma pripravljenega za provokacijo. Sicer je Buffy nekaj trenutkov celo premišljala, če bi se pozanimala, čemu njen prejšnji izraz na obrazu, pa se je odločila, da bo to izrabila kasneje, če bo Anya še kar vanjo metala neprijazne izraze - kar pa je ponavadi nehala že po nekaj alinejah, navsezadnje se je kar hitro naveličala. "Lep pozdrav tudi tebi, Anya," se je namuznila. Predvidevala je, da je slaba volja kipela iz dejstva, da je morala poslušati Gilesa, ki je govoril o tem, kako neresna je njegova varovanka in prepričana je bila, da je ob tem Anya mrzločno premišljevala samo o tem, koliko kupcev bo izgubila, ker Giles govori o nečem popolnoma tretjem. Najbrž sicer ni izgubila nobenega, pa naj je bilo kakorkoli - Anya je vztrajala pri svojem. Takšna je pač bila. "Predvidevam, da je Giles že šel?" se je pozanimala bolj mimogrede kot karkoli drugega, glede na to, da je odgovor že poznala. Seveda je šel, ura je bila pozna in na sestanke ni zamujal, navsezadnje bi najbrž še ob apokalipsi bojeval svojo bitko samo, dokler ne bi bila ura dvanajst opoldne, potem pa bi rekel: "Čez pol ure imam sestanek, zato moram zdaj oditi." Bilo je naravnost smešno, kakšne stereotipe o britancih jim je prinesel prav Giles.

Nekaj časa je opazovala svetlolaso demonko, nato pa oblak prahu, ki se je dvignil za njo. Ni sicer vedela, kaj pri vragu je Anya počela na oddelku, kjer so se nahajale najbolj nevarne knjige z uroki, ki so med drugim celo obujali mrtve - toda vedela je, da Anya kaj dosti drugega kot to, da bi pomotoma cel Sunnydale pahnila v dimenzijo zajčkov samo zato, da bi potem še toliko bolj kazala na svoje neodobravanje le-teh, ne bi bila sposobna narediti. Torej jo je nekaj tamle moralo razburiti? "Našla kaj zanimivega?" se je navidez nezainteresirano pozanimala ter pomignila na zgornje nadstropje, kjer je bila Anya, preden je prišla navzdol pokazati, kako zelo se ne strinja z Buffyjino resnostjo.

Nekaj časa je opazovala dekle in spet oblak prahu za njo, ki se je počasi spuščal, potem pa spet Anyjo. Nato je pogled obrnila nazaj k pultu in na njem opazila časopis. "Giles je rekel, da je v časopisu videl, da je neka ženska delala naravnost nenormalne reči prejšnji teden na glavnem trgu." Razgrnila je Sunnydale Press in si ogledala prvih nekaj strani, kjer ni bilo nobene takšne novice. Na koncu jo je našla pri straneh s črno kroniko. S pogledom je preletela ključne besede. "Menda je.." je tačas počasi govorila, da ne bi izpustila česa v ekstremno majhnem članku, ki so ga morda celo želeli prikriti. Zakaj ga ne bi raje kar izpustili? "Giles sumi, da nekdo.. nadzoruje.." Članek jo je na nek način celo ganil. "Ljudi." Ženska je menda naredila cel kup nenormalnih akrobacij, na koncu pa izgledala, kot da bi jo v vse to silila nevidna roka - nenadoma je pobrala debel kos stekla, ki ga je razbila med eno od prejšnjih akrobacij in pričela jokati, nato pa ga z besedami: "Hudič, pusti me pri miru", zarila vase. Bilo je naravnost grozljivo.